Jedro

Toženkine zahteve za povračilo pravdnih stroškov, o kateri odloča sodišče (prvi odstavek 163. člen ZPP) po določenih postopkovnih pravilih, ni mogoče šteti kot nedopustno uveljavljanje medsebojnega zahtevka strank v smislu dogovora iz sporazuma.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da tožnica sama krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa je dolžna v roku 8 dni povrniti stroške postopka v znesku 653,31 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka izpolnitvenega roka do plačila.

2. Tožnica v pritožbi zoper sklep navaja, da se je s toženko dogovorila, da če umakne tožbo, poravna vsaka stranka svoje stroške postopka, stranki pa se odpovedujeta kakršnimkoli medsebojnim zahtevkom. Zato uveljavlja, da toženki ni dolžna povrniti pravdnih stroškov. Sklicuje se tudi na priloženi sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in delovnega razmerja ter o ureditvi medsebojnih razmerij.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

5. Sodišče prve stopnje je v posledici tožničine vloge z dne 13. 5. 2019, s katero se je odpovedala tožbenemu zahtevku iz naslova odškodnine zaradi trpinčenja in drugih denarnih terjatev, izdalo sodbo na podlagi odpovedi I Pd 1322/2018 z dne 15. 5. 2019. Nato je na podlagi toženkine zahteve za povračilo stroškov postopka izdalo še izpodbijani sklep (154. in 163. člen ZPP), da tožnica sama krije svoje stroške postopka, toženki pa je dolžna povrniti njene stroške postopka.

6. Tožnica slednjo odločitev neutemeljeno izpodbija s sklicevanjem na sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in delovnega razmerja ter o ureditvi medsebojnih razmerij z dne 23. 4. 2019, v katerem se je med drugim zavezala podati odpoved tožbenemu zahtevku v zadevi I Pd 1322/2018, stranki pa sta se v sporazumu dogovorili tudi, da se odpovedujeta kakršnimkoli medsebojnim drugim zahtevkom. Toženkine zahteve za povračilo pravdnih stroškov, o kateri odloča sodišče (prvi odstavek 163. člen ZPP) po določenih postopkovnih pravilih, ni mogoče šteti kot nedopustno uveljavljanje medsebojnega zahtevka strank v smislu dogovora iz sporazuma. Poleg tega se ta dogovor niti ne nahaja v 7. točki sporazuma (ki se nanaša na pravdno zadevo I Pd 1322/2018), ampak v 6. točki sporazuma (ki se nanaša na sklenjeni sporazum o prenehanju delovnega razmerja). Ker ni podlage za zaključek, da se je toženka odpovedala pravdnim stroškom iz zadeve I Pd 1322/2018, je sodišče toženkino zahtevo utemeljeno obravnavalo in ji priznalo povračilo stroškov, ki jih tožnica po posameznih postavkah niti ne izpodbija.

7. Zato je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (1. točka 365. člena ZPP).