Jedro

Dopolnjena tožba še vedno ne vsebuje vseh podatkov, ki bi jih glede na določbo prvega odstavka 30. člena ZUS-1 morala vsebovati. Zato ostaja tožba nepopolna in nerazumljiva do take mere, da zaradi tega sodišče zadeve ne more obravnavati. Tožnik omenja dve različni toženi stranki, ne navede nobene upravne odločbe, ki bi jo v upravnem sporu lahko izpodbijal niti je ni priložil tožbi. V tožbenem zahtevku enkrat zahteva odpravo sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča, drugič pa ugotovitev kršitev človekovih pravic in odškodnino.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri naslovnem sodišču priporočeno po pošti dne 4. 12. 2020 vložil tožbo, v kateri navaja kot toženo stranko A. A., Agencija za B., d.o.o., in da toži zaradi kršitve 6. člena ZDR, prepoved diskriminacije in povračila potnih stroškov. V razlogih tožbe navaja, da vlaga tožbo zoper sodbo Višjega delovnega sodišča Pdp 387/2000 / Pd 27/2020 z dne 10. 9. 2020 in navaja, da je sodišče kršilo njegove temeljne človekove pravice nepristranskosti sojenja in 288. člen KZ. V tožbi predlaga, da naj Upravno sodišče na podlagi 260. člena ZUP sodbo Višjega sodišča z dne 10. 9. 2020 zavrže in vrne v ponovni postopek. K tožbi je tožnik priložil sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Pdp 387/2020 z dne 10. 9. 2020, Pdp 550/2019 z dne 5. 12. 2019, Pdp 1042/2018 z dne 28. 3. 2018, pogodbo o zaposlitvi zaradi zagotavljanja dela delavca pri drugemu uporabniku z dne 17. 7. 2015 in 26. 10. 2015, napotitev na delo z dne 24. 1. 2017, potrdilo o začasnem prebivališču, 7 izjav prič, ovojnico dopisa FURS, ovojnico dopisa Zdravstvene zavarovalnice C., d.d., zapisnik laične kontrole ZZZS z dne 19. 1. 2017, plačilne liste julij 2015 - maj 2017, opozorilo z dne 21. 10. 2015, napotnico, zdravstveno dokumentacijo, dopis FURS z dne 6. 12. 2016, zapisnik PP Ljubljana Moste z dne 4. 11. 2019 ter 2x pooblastilo za ureditev prijave začasnega prebivališča (z dne 26. 10. 2016, 1x brez datuma).

2. Sodišče je ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da le-ta ni v skladu z določbo 30. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Ta določa, da je v tožbi, s katero se sproži upravni spor, poleg imena in priimka ter prebivališča tožnika treba navesti tudi naziv tožene stranke; navesti je treba upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, in ta akt tožbi tudi priložiti; razložiti je treba, zakaj se toži ter predlagati, kako in v čem naj sodišče izpodbijani upravni akt odpravi (prvi odstavek 30. člena ZUS-1). Tožbi je treba priložiti izpodbijani akt v izvirniku, prepisu ali kopiji.

3. V konkretnem primeru tožnik v svoji tožbi navaja različne tožene stranke. Tožnik pa ni postavil tožbenega zahtevka glede na zahteve ZUS-1, niti ni med prilogami priložil nobenega upravnega akta, ki ga je dopustno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.

4. Sodišče je zato tožnika dne 15. 1. 2021 pozvalo, da naj v roku 8 dni odpravi pomanjkljivosti tožbe in sicer, da naj tožbo dopolni tako, da jasno in skladno z določbami ZUS-1 navede toženo stranko, ter akt, ki se s tožbo v tem upravnem sporu izpodbija in naj navede tudi razloge, zakaj vlaga tožbo ter v čem in kako naj se upravni akt odpravi. Sodišče je v pozivu tožnika izrecno opozorilo tudi na posledico, če ne bo dopolnil in popravil tožbe v skladu s pozivom in je sodišče zaradi tega ne bo moglo obravnavati (31. člen ZUS-1). Poziv je bil tožniku vročen dne 22. 1. 2021. Tožnik je po prejemu tega poziva dne 27. 1. 2021 tožbo popravil tako, da navaja, da je tožena stranka Višje delovno in socialno sodišče, Ljubljana, da toži zaradi kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin po 5., 7. in 10. členu Deklaracije o diskriminaciji, kakor tudi 26. člena ZUP in Ustave Republike Slovenije. Zahteva, da mu sodišče od tožene stranke A. A., Agencija B., d.o.o., zaradi kršenja 6. člena prepovedi diskriminacije ZDR, kršenja osnovne človekove in delavske pravice ter zaradi povračila potnih stroškov prisodi odškodnino zaradi diskriminacije v znesku 13.000 EUR, potne stroške v zvezi z delom v znesku 3020 EUR ter, da presodi, da je sodišče I. in II. stopnje presodilo v korist tožene stranke na podlagi ponarejene listine in lažne priče, s čimer so sodišča kršila njegove osnovne človekove pravice in se mu zaradi diskriminacije in spodbujanja k diskriminaciji od sodišča I. in II. stopnje prizna odškodnina v znesku 1330 EUR.

5. Sodišče ugotavlja, da kljub pozivu sodišča za odpravo pomanjkljivosti tožbe in kljub delni popravi tožbe z dne 27. 1. 2021 oziroma odgovoru tožnika tako dopolnjena tožba še vedno ne vsebuje vseh podatkov, ki bi jih glede na določbo prvega odstavka 30. člena ZUS-1 morala vsebovati. Zato ostaja tožba nepopolna in nerazumljiva do take mere, da zaradi tega sodišče zadeve ne more obravnavati. Tožnik omenja dve različni toženi stranki, ne navede nobene upravne odločbe, ki bi jo v upravnem sporu lahko izpodbijal niti je ni priložil tožbi. V tožbenem zahtevku enkrat zahteva odpravo sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča, drugič pa ugotovitev kršitev človekovih pravic in odškodnino. Sodišče tožniku pojasnjuje, da Upravno sodišče RS v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ZUS-1, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo (1. člen Zakona o upravnem sporu, ZUS-1), odloča pa tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (4. člen ZUS-1). Vendar pa predloženih sodnih odločb v upravnem sporu ne more izpodbijati (3. člen ZUS-1), saj je varstvo človekovih pravic glede relevantnih delovnih sporov tožniku bilo že zagotovljeno v okviru delovno pravnih sodnih postopkov. Zato ne more še dodatno uveljavljati sodnega varstva v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 pred Upravnim sodiščem RS.

6. Na podlagi vsega navedenega sodišče ugotavlja, da je tožba ostala tako nerazumljiva oziroma nejasna ter bistveno pomanjkljiva, da sodišče zadeve ne more obravnavati. Ker sodišče v skladu s 1. odstavkom 40. člena ZUS-1 presoja upravni akt v mejah tožbenega predloga, brez takšnega predloga zadeve ni mogoče obravnavati. Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 v zvezi s 3. točko 46. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.