Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je na seji dne 17/3-1994 obravnavalo pobudo Vojislava Tomića iz Ljubljane in
Ustavno sodišče pobude ne sprejme in ne začne postopka za oceno ustavnosti 2. in 5. točke prvega odstavka 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92 in 61/92)
Pobudnik izpodbija ustavnost 2. in 5. točke prvega odstavka 10. člena zakona o državljanstvu, ki zahtevata od prosilcev za pridobitev državljanstva z naturalizacijo, da tudi izkažejo odpust iz dosedanjega državljanstva (2. točka) in da obvladajo slovenski jezik v taki meri, da se lahko sporazumevajo z okoljem (5. točka). Meni predvsem, da sta ti dve določbi ovira uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin in pri tem navaja 14. in 15. člen ustave, saj nihče ne more odvzemati človekovih pravic zaradi jezika in tudi ne zaradi tega, ker ni izkazan odpust iz dosedanjega državljanstva. Tako kot je navedel v pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. in 81. člena zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I), je prepričan, da so vsi državljani drugih republik prejšnje SFRJ, ki so se stalno naselili v Sloveniji, tudi slovenski državljani. Meni tudi, da so mu bile kršene pravice v postopku, v katerem je zaprosil za pridobitev slovenskega državljanstva na podlagi naturalizacije.
Prosi za pomoč pri pridobitvi tega državljanstva ter navaja težave, ki jih ima, ker nima slovenskega državljanstva.
Ustavno sodišče pobude ni sprejelo.
Ustavno sodišče je že obravnavalo pobudo istega pobudnika, naj oceni ustavnost 5. točke prvega odstavka 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Na seji dne 18/11-1993 je sklenilo, da pobude ne sprejme in postopka ne začne. V ponovni pobudi pa pobudnik ni navedel takih razlogov, ki bi lahko to odločitev spremenili.
Tudi za odločitev o začetku postopka za oceno ustavnosti 2. točke prvega odstavka 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije pobudnik ni navedel utemeljenih razlogov. Zakon s to določbo preprečuje pridobitev dvojnega državljanstva, pri čemer v drugem odstavku 10. člena izrecno določa, da je pogoj, naveden v 2. točki prvega odstavka tega člena, izpolnjen, če je oseba brez državljanstva, če ga izgubi s samo naturalizacijo, oziroma če izjavi, da se odreka tujemu državljanstvu v primerih, ki jih zakon v korist prosilca navaja. Preprečevanje dvojnega državljanstva, kot ga zakon določa, pa ni v nasprotju z določbami ustave, ki se nanašajo na zagotavljanje človekovih pravic in svoboščin, saj ne povzroča, da bi bil prosilec ob zavrnitvi prošnje brez državljanstva. Pridobitev državljanstva z naturalizacijo po določbah 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije tudi ni pravica prosilca. Poleg tega je navedeni zakon še posebej omogočil državljanom drugih republik prejšnje SFRJ, ki stalno prebivajo v Sloveniji, da si pridobe slovensko državljanstvo, če to želijo (40. člen zakona). Navedb pobudnika, ki se nanašajo na postopke, v katerih se odloča o njegovih pravicah in pravnih interesih s posamičnimi akti, pa ustavno sodišče ne more upoštevati, saj ni pristojno, da o tem odloča, razen v postopku ustavne pritožbe.
Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave in 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) v naslednji sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.
P r e d s e d n i k
dr. Peter Jambrek