Jedro

Po določbi druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP velja izpodbojna zakonska domneva o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena (da pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register), če je kot poslovni naslov subjekta vpisa v sodni register vpisan naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.

Drugače pa je v primeru, če je ob vpisu poslovnega naslova v sodni register pravna oseba imela soglasje lastnika objekta, pa je bilo soglasje kasneje preklicano. Za tak primer pa so lastniku objekta na voljo drugi postopki, v katerih lahko poskrbi za varstvo svoje lastninske pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep registrskega sodišča.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče zavrnilo predlog za začetek postopka izbrisa subjekta vpisa P. d.o.o. iz sodnega registra brez likvidacije, ki ga je vložila M. L. 2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila predlagateljica, uveljavljala pa je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog za začetek postopka izbrisa subjekta vpisa P. d.o.o. iz sodnega registra brez likvidacije, ker predlagateljica kot lastnica objekta na naslovu, ki je v sodnem registru vpisan kot poslovni naslov subjekta vpisa, ni navajala, da subjektu vpisa nikoli ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu (druga alineja 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP).

5. Po določbi druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP velja izpodbojna zakonska domneva o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena (da pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register), če je kot poslovni naslov subjekta vpisa v sodni register vpisan naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. V 433. členu ZFPPIPP je zakon priznal status upravičenega predlagatelja za začetek postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije osebi, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je vpisan v sodni register kot poslovni naslov pravne osebe. Obe določbi sta plod spoznanj iz prakse, da je prišlo do registracije pravnih oseb s poslovnimi naslovi na objektih brez vednosti in soglasja lastnikov teh objektov, zato je šlo za nezakonit poseg v njihovo lastninsko pravico. Zaradi sanacije takega stanja je bil predpisan postopek izbrisa takih družb iz sodnega registra brez likvidacije na predlog lastnikov objektov, na katerih je bil registriran poslovni naslov. Zato je zakonsko domnevo iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP treba uporabiti restriktivno.

6. Drugače pa je v primeru, če je ob vpisu poslovnega naslova v sodni register pravna oseba imela soglasje lastnika objekta, pa je bilo soglasje kasneje preklicano. Za tak primer pa so lastniku objekta na voljo drugi postopki, v katerih lahko poskrbi za varstvo svoje lastninske pravice. Ker z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije pravna oseba izgubi pravno sposobnost, je izbris tako drastičen ukrep z nepopravljivimi posledicami, da pomeni kršitev lastninske pravice družbenikom oziroma ustanoviteljem te pravne osebe. Navedeno zakonsko domnevo za obstoj izbrisnega razloga je zato treba razlagati ozko, kot tudi upravičenje predlagatelja glede uveljavljanja izbrisnih razlogov. Neutemeljeno je zato pritožbeno sklicevanje na sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 279/2017. 7. Pritožnica pa se neutemeljeno sklicuje tudi na stališče Višjega sodišča v Celju v sklepu Cpg 108/2015, po katerem bi bila kršena ustavna pravica do zasebne lastnine lastniku objekta, ki je dal soglasje subjektu vpisa v sodni register, da lahko kot poslovni naslov v sodni register vpiše prav naslov tega objekta, če bi šteli, da soglasja ni mogoče preklicati oziroma je preklic soglasja brez pravnih učinkov. Ne gre namreč za to, da se preklicu soglasja ne priznava pravnih učinkov, le takih, kot jih zasleduje pritožnica – to je prenehanja subjekta vpisa brez likvidacije, predlagateljica tega postopka v primeru kasnejšega preklica soglasja ne more doseči. 8. Navedeni odločbi, na kateri se sklicuje dolžnik, ne odražata veljavne sodne prakse, ki stališča, izraženega v njih, ni potrdila, pač pa ozko razlagala tako možnost uveljavljanja izbrisnih razlogov predlagatelja postopka izbrisa kot tudi zakonsko domnevo po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP (VSL IV Cpg 821/2015, VSL IV Cpg 1586/2015, VSL IV Cpg 951/2016, VSL IV Cpg 1124/2016, VSL IV Cpg 399/2016, VSL IV Cpg 410/2018, VSK Cpg 144/2017, VSK II Cpg 199/2018).

9. Ob povedanem se izkaže, da pritožnica s sklicevanjem na preklic njenega soglasja za poslovni naslov subjekta vpisa na njenem objektu ne more uspeti. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg v zvezi s 429. členom ZFPPIPP), potem ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg).