Jedro

Tudi v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je utemeljen razlog za odpoved v smislu drugega odstavka 88. člena ZDR podan le v primeru kršitve, ki upoštevaje tudi predhodno pisno opozorilo onemogoča nadaljevanje pogodbenega delovnega razmerja. Zgolj ugotovitev ponovne kršitve sama zase ne dokazuje, da gre za resen in utemeljen razlog, zaradi katerega delovnega razmerja ni več mogoče nadaljevati. Treba je upoštevati tudi druge okoliščine v zvezi z delavčevim delom in kršitvijo. Vsako ravnanje delavca, ki odstopa od običajno pričakovanih ravnanj in ga je mogoče razčistiti v okviru delovnih kontaktov, še ne pomeni kršitve, ki bi pogojevala odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tudi v ponovljenem postopku ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku, ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku 14. 12. 2011 in toženi stranki naložilo, da pozove tožnika na delo in mu do vrnitve na delo prizna pravice na podlagi delovnega razmerja, vključno z obračunom in izplačilom plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnih neto zneskov ter mu povrne stroške postopka. Presodilo je sicer, da je bil tožnik dne 21. 10. 2010 utemeljeno pisno opozorjen na izpolnjevanje delovnih obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponavljanja kršitev, ker je dne 18. 9. 2010 brez ustreznega soglasja tožene stranke v njenem imenu v okviru srečanja ... sodeloval in vodil delavnico oziroma se tega srečanja udeležil z nekaterimi varovanci tožene stranke, ne da bi imel ustrezno dovoljenje in ker je v zvezi z organizacijo izleta v G. dne 1. 10. 2010 neprimerno komuniciral z nadrejeno delavko. Hkrati je ugotovilo, da sicer drži očitek iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je kot skupinski habilitator, ki je bil v času daljše odsotnosti pristojnega sodelavca zadolžen tudi za kontakte v zvezi za dobavo izdelkov enote tožene stranke v S. z naročnikom izdelkov I., v mesecu septembru 2011 samovoljno oziroma samoiniciativno izdelal in uporabil elektronsko dobavnico, medtem ko se je dotlej uporabljal standardni in ročno izpolnjen papirnati obrazec dobavnice, ne da bi o tem vnaprej kogarkoli obvestil oziroma za tako ravnanje pridobil soglasje pristojnih nadrejenih delavcev. Ker pa to ravnanje sicer ni imelo škodljivih posledic, saj je tudi tako izdana in ustrezno izpolnjena dobavnica predstavljala ustrezno podlago za kasnejšo izdajo računov s strani pristojne službe tožene stranke, je sodišče presodilo, da tako ravnanje tožnika ne dosega teže kršitve, ki bi v smislu drugega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) pogojevala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, ne glede na predhodno pisno opozorilo. Pri tem pa sodišče zgolj pavšalnega očitka v odpovedi o tožnikovem nekorektnem odnosu do nadrejene delavke zaradi njegove nekonkretiziranosti ni moglo upoštevati.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obe sodišči sta se opredelili do v bistvu podrednega predloga za odločitev sodišča v smislu sodne razveze pogodbe o zaposlitvi za primer siceršnje ugotovitve, da je bila odpoved nezakonita. Ob utemeljenem zahtevku tožnika, da pri toženi stranki nadaljuje z delom skupinskega habilitatorja, sta presodili, da ne obstajajo okoliščine, zaradi katerih nadaljevanje tožnikovega delovnega razmerja v smislu določb 118. člena ZDR ne bi bilo več mogoče. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Graja presojo sodišča, da samovoljna izdelava in uporaba drugačne oblike dobavnice s strani tožnika ni pomenila resne kršitve tožnikovih delovnih obveznosti, ki bi predstavljala utemeljen krivdni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Posebej še zato, ker dobava izdelkov poslovnemu partnerju in delo v zvezi s tem sploh ni spadalo v tožnikovo redno delovno področje, za katero bi bil sicer ustrezno usposobljen in je bila pri toženi stranki ustaljena praksa, da so se dobavnice izpolnjevale ročno in izstavljale na standardnem papirnem obrazcu, tako da bi o taki spremembi lahko odločala le direktorica. Tožnik na dobavnici tudi sicer ni povsem korektno navedel tožene stranke in je namesto elektronskega naslova zavoda kot kontakt navedel svoj službeni elektronski naslov. Ob že predhodnih samovoljnih ravnanjih, na katere je bil tožnik že pred tem izrecno opozorjen, se tožena stranka na tožnika več nikakor ni mogla zanesti, da ne bi s podobnimi samovoljnimi ravnanji nadaljeval. Glede na to graja tudi zavrnitev predloga, da bi namesto vrnitve na delo sodišče samo odločilo o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ob plačilu tožniku ustrezne odškodnine. V zvezi s tem sodišču očita tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), češ da se niti prvo in niti drugostopno sodišče nista opredelili do navedb oziroma izpovedb direktorice tožene stranke in priče R. M. v zvezi z nemožnostjo vrnitve tožnika na prejšnje delovno mesto. Hkrati v smislu navedene bistvene kršitve sodišču očita, da se v zvezi s pomenom samovoljne spremembe dobavnice in Pravilnikom tožene stranke o računovodstvu ni opredelilo do Slovenskih računovodskih standardov in da je neutemeljeno, tudi v nasprotju z 243. členom ZPP, zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca finančno-knjigovodske stroke v zvezi s tem.

4. V odgovoru je tožnik prerekal revizijske navedbe in predlagal zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Ker je vložitev po zakonu dovoljene revizije vezana na 30-dnevni rok (prvi odstavek 367. člena ZPP), sodišče dodatne vloge tožene stranke, posredovane po izteku tega roka in podaji odgovora tožnika ni moglo upoštevati.

8. V reviziji očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP bi bila podana, če bi bilo o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izpovedbi dokazov ali prepisi zvočnih posnetkov in med samimi temu listinami, zapisniki oziroma prepisi. Takšnih nasprotij pa revizija vsebinsko ne navaja, niti v zvezi z odločanjem sodišča o zavrnitvi podrednega predloga za sodno razvezo tožnikove pogodbe o zaposlitvi, niti v zvezi s temeljno ustreznostjo dobavnice, ki jo je tožnik oblikoval in uporabil. Ob prepričljivi izpovedbi računovodje A. K., ki jo je sodišče v zvezi s tem zaslišalo kot pričo, je sodišče tudi sicer utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za pribavo še posebnega izvedeniškega mnenja finančno-knjigovodske stroke.

9. Tudi v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je utemeljen razlog za odpoved v smislu drugega odstavka 88. člena ZDR podan le v primeru kršitve, ki upoštevaje tudi predhodno pisno opozorilo onemogoča nadaljevanje pogodbenega delovnega razmerja. Zgolj ugotovitev ponovne kršitve sama zase ne dokazuje, da gre za resen in utemeljen razlog, zaradi katerega delovnega razmerja ni več mogoče nadaljevati. Treba je upoštevati tudi druge okoliščine v zvezi z delavčevim delom in kršitvijo (1). Vsako ravnanje delavca, ki odstopa od običajno pričakovanih ravnanj in ga je mogoče razčistiti v okviru delovnih kontaktov, še ne pomeni kršitve, ki bi pogojevala odpoved pogodbe o zaposlitvi.

10. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik samoiniciativno sestavil in uporabil elektronsko dobavnico v posledici osebne angažiranosti pri delu, da je tudi takšna dobavnica predstavljala verodostojno podlago za izdajo računov in da zaradi tega toženi stranki ni nastala nobena škoda. Res je bila tožnikova napaka, da o tej spremembi dobavnice ni vnaprej obvestil nadrejenih delavcev, tudi zaradi preverbe siceršnje ustreznosti dobavnice, ki z vidika veljavnosti dokumenta sicer ni imela bistvenih napak. Vendar bi to lahko tožena stranka sanirala z običajnim delovnim pogovorom, ko je bila direktorica s strani računovodkinje opozorjena na novo obliko dobavnice.

11. Glede na navedeno sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da tožnik s svojim ravnanjem v zvezi z novo obliko in načinom uporabe dobavnice, upoštevaje tudi pisno opozorilo praktično leto pred tem, ni storil takšne kršitve, ki bi v smislu določb 88. člena ZDR pogojevala redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Prav tako ni zmotno uporabilo določb 118. člena ZDR, ko je presodilo, da ne obstajajo okoliščine, zaradi katerih tožnik ne bi mogel nadaljevati delovnega razmerja pri toženi stranki. Pri tem je zlasti pomembno, da je sodišče ugotovilo, da je tožnik svoje osnovno delo skupinskega habilitatorja, to je delo z uporabniki storitev varstveno delovnega centra, sicer opravljal angažirano in uspešno ter na ta vidik njegovega dela tudi tožena stranka ni imela pripomb.

12. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Sodišče je o stroških revizijskega postopka odločilo na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP.

Op. št. (1): Glej sodba VIII Ips 215/2013 z dne 11. 3. 2014.