Jedro

V obravnavani zadevi tožnica izpodbija sklep, ki je glede na vsebino sprejete odločitve (odstop prošnje za BPP Upravnemu sodišču Republike Slovenije) procesne narave. Ne gre za presojo materialnopravno določene pravice, obveznosti ali pravne koristi, temveč le za procesno odločitev, ki se nanaša na izvedbo (upravnega) postopka. Edini pravni učinek tega sklepa je, da tožničine prošnje za BPP ni obravnavalo Okrožno sodišče v Kranju, temveč Upravno sodišče Republike Slovenije. To pomeni, da izpodbijani sklep ne izpolnjuje materialnega pogoja za upravni akt, zato tožba zoper njega ni dopustna.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kranju odločilo, da to ni stvarno pristojno za odločanje o tožničini prošnji. Slednjo je vložila za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: BPP) v postopku s tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kranju, številka Bpp 655/2022. 2. Tožnica se z opisano odločitvijo ni strinjala. V tožbi je smiselno predlagala, da naslovno sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek.

3. Tožba ni dovoljena.

4. Pri predhodnem preizkusu tožbe mora sodišče preveriti, ali ni podan kateri od razlogov iz prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Nanje mora paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

5. Med drugim se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Upravni akt je upravna odločba ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). V upravnem sporu se lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (drugi odstavek 5. člena ZUS-1).

6. V obravnavani zadevi tožnica izpodbija sklep, ki je glede na vsebino sprejete odločitve (odstop prošnje za BPP Upravnemu sodišču Republike Slovenije) procesne narave.1 Ne gre za presojo materialnopravno določene pravice, obveznosti ali pravne koristi, temveč le za procesno odločitev, ki se nanaša na izvedbo (upravnega) postopka. Edini pravni učinek tega sklepa je, da tožničine prošnje za BPP ni obravnavalo Okrožno sodišče v Kranju, temveč Upravno sodišče Republike Slovenije. To pomeni, da izpodbijani sklep ne izpolnjuje materialnega pogoja za upravni akt, zato tožba zoper njega ni dopustna. Ker zakon tega ne določa, izpodbijani sklep tudi ni drug akt po prvem odstavku 2. člena ZUS-1. Končno izpodbijani sklep ni sklep, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, torej sklep, ki ga je dopustno izpodbijati na podlagi izrecnega pravila drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Na drugačno presojo ne vpliva niti napačen pravni pouk, po katerem bi bila tožba v upravnem sporu zoper izpodbijani sklep mogoča. Pravni pouk tožnici ne more dati več pravic, kot ji jih daje zakon.2

7. Ker izpodbijani sklep ni (upravni) akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-13 kot nedovoljeno zavrglo.

1 Glej na primer sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I Up 6/2019 z dne 24. 4. 2019, v katerem je to pojasnilo, da procesni sklepi niso upravni akti v smislu 2. člena ZUS-1. 2 Glej na primer sklep Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 109/2016 z dne 22. 11. 2017. 3 V 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.