Jedro

S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Tožnik tako tudi v upravnem sporu, katerega predmet je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, ne more z uspehom uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na prekršek in na odmero izrečene sankcije.

Slabo premoženjsko stanje tožnika in njegove družine ni okoliščina, od katere je odvisna uvedba postopka davčne izvršbe. V izvršilnem postopku je socialno stanje dolžnika varovano z zakonsko določenim izvzetjem in omejitvami izvršbe, ki so s sklicevanjem na določbe drugega in tretjega odstavka 166. člena ZDavP-2 v izpodbijanem sklepu upoštevane.

Izpodbijani sklep ne vsebuje sredstva davčne izvršbe, niti banke in hranilnice, ki naj bi po sklepu (kot izhaja iz njegovega poimenovanja) zarubila tožnikova denarna sredstva. Zato je izrek neskladen z določbo 151. člena ZDavP-2.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana, št. DT 42913-10937/2011-1-08092-03 z dne 25. 5. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Davčni urad Ljubljana je z izpodbijanim sklepom, na predlog Okrajnega sodišča v Kamniku, začel zoper tožnika davčno izvršbo dolžnega zneska neplačane globe za prekršek po pravnomočni in izvršljivi odločbi, navedeni v izreku, in stroškov davčne izvršbe, v skupnem znesku 320,86 EUR z rubežem denarnih sredstev.

Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT 499-30-409/2011 z dne 23. 2. 2012 pritožbi tožnika delno ugodilo s spremembo sklepa v navedbi izvršilnega naslova, tako, da ta pravilno glasi „odločba št. PR-279/2009 z dne 6. 1. 2009, izvršljiva 2. 1. 2010“. V preostalem je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Izpodbijani sklep je skladen z določbami Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) o davčni izvršbi. Izvršilni naslov je sodba, opremljena s potrdilom o izvršljivosti. Predlagatelj izvršbe umika zahteve za davčno izvršbo ni podal, zato tudi ni podlage za ustavitev postopka po 155. členu ZDavP-2. Davčni organ skladno z določbami ZDavP-2 ni pristojen za odločanje o odpisu dolga iz naslova neplačanih glob, slabo premoženjsko in zdravstveno stanje, ki ga navaja tožnik, pa se v postopku davčne izvršbe upošteva z izvzetji in omejitvami izvršbe po določbah 166. člena ZDavP-2. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu. Kot je povedal že v postopku o prekršku, ni v cestnem prometu ogrožal nikogar tretjega, povedal pa je tudi, da globe ni sposoben poravnati zaradi slabih zdravstvenih in socialnih razmer, v katerih se je znašla družina. Sodišče poziva, da postopek ustavi in ga oprosti izrečene globe. Denarja nima niti za preživetje, položaja, ki je brezizhoden, pa si zaradi izbrisa iz registra prebivalcev izpred 21-ih let še do danes ni uspel izboljšati.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Ugovori, ki jih uveljavlja tožnik, sicer niso utemeljeni. Do njih se pravilno opredeli že davčni organ druge stopnje.

Po določbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. To je v obravnavanem primeru sodba Okrajnega sodišča v Sežani PR-279/2009 z dne 6. 11. 2009, s katero je bila tožniku izrečena globa, ki se z izpodbijanim sklepom prisilno izterjuje. Tožnik torej tudi v upravnem sporu, katerega predmet je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, ne more z uspehom uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na prekršek in na odmero izrečene sankcije.

Sodišče je slabo premoženjsko stanje tožnika upoštevalo in ga oprostilo plačila sodne takse. Ni pa slabo premoženjsko stanje tožnika in njegove družine okoliščina, od katere je odvisna uvedba postopka davčne izvršbe. V izvršilnem postopku je, kot pravilno pojasni že davčni pritožbeni organ, socialno stanje dolžnika varovano z zakonsko določenim izvzetjem in omejitvami izvršbe, ki so s sklicevanjem na določbe drugega in tretjega odstavka 166. člena ZDavP-2 v izpodbijanem sklepu upoštevane.

Pač pa sodišče uradoma ugotavlja, da izpodbijani sklep ne vsebuje sredstva davčne izvršbe, niti banke in hranilnice, ki naj bi po sklepu (kot izhaja iz njegovega poimenovanja) zarubila tožnikova denarna sredstva. Ker je izrek neskladen z določbo 151. člena ZDavP-2, ki določa sestavine, ki jih izrek sklepa o izvršbi mora vsebovati, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo davčnemu organu prve stopnje v ponovni postopek.

Sodišče je v zadevi odločilo na nejavni seji, na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1.