Jedro

O procesni kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni mogoče sklepati zgolj na podlagi izteka posamezne faze postopka na primer pridobivanja dokaza, temveč je treba upoštevati celoten postopek. Pomembno je, ali je bila zaradi določene napake stranki res odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, ali pa je kljub napaki lahko ustrezno sodelovala v postopku.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v prvem sojenju zavrnilo tožničin primarni stvarnopravni zahtevek, ki ga je temeljila na vlaganjih v toženčevo hišo, opravljenih v času trajanja njune zakonske skupnosti. Delno je ugodilo podrejenemu tožbenemu zahtevku in tožencu naložilo, da mora tožnici plačati 913.397 SIT (sedaj 3.811,54 EUR), presežni tožbeni zahtevek pa zavrnilo. Sodišče druge stopnje je v prvem pritožbenem odločanju med drugim razveljavilo zavrnitev presežnega tožničinega obligacijskega zahtevka in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje je v drugem sojenju o še spornem delu obligacijskega zahtevka iz naslova vlaganj v samo starejšo toženčevo stanovanjsko hišo (iz naslova vlaganj v prizidek je bilo pravnomočno odločeno v prvem sojenju) odločilo tako, da je tožencu naložilo še plačilo zneska 452.768,50SIT (sedaj 1.889,37 EUR), presežni tožbeni zahtevek pa zavrnilo. Odločilo je tudi o delnem umiku pridružene tožbe, o stroških iz pridružene in osnovne zadeve, dopustilo stransko intervencijo in odločilo o stroških stranske intervenientke.

2. Sodišče druge stopnje je v drugem pritožbenem odločanju tožničini pritožbi le delno ugodilo, razveljavilo odločitev o dopustitvi stranske intervencije (ker je bilo o tem pravnomočno odločeno že v prvem sojenju), razveljavilo in vrnilo v odločanje sodišču prve stopnje pa je odločitev o stroških, ki jih mora tožnica povrniti vsakemu od tožencev. Sicer pa je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani zavrnilni del prvostopenjske sodbe.

3. Tožnica v pravočasni reviziji proti tej pritožbeni odločbi izpodbija njen zavrnilni del, ki se nanaša na plačilo še zahtevanega denarnega zneska 16.377.007 SIT (sedaj 68.340,04 EUR), uveljavlja pa revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zaradi kršitve načela kontradiktornosti. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Trdi, da je zaradi postopkovnih kršitev pri izvedbi dokaza z izvedencem iz gradbene stroke prišlo do zmotnega zaključka, kakšno vrednost v denarju predstavljajo tožničina vlaganja. Tožnica je že v postopku na prvi stopnji opozarjala, da morata biti neposrednost in enakost orožij zagotovljena že v fazi dokazovanja. Tožnica izvedenčevega vabila na ogled hiše ni prejela, njena pooblaščenka pa ga je prejela po določenem datumu. Zato ji je bilo onemogočeno sodelovanje pri izvrševanju ogleda hiše, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izvedenčeve ugotovitve o času posameznih posegov v hiši niso bile objektivne, saj so temeljile na izjavah obeh tožencev. Če je izvedenec res prebral podatke spisa, bi moral podati vsaj dve možni varianti mnenja, ki bi upoštevali trditve obeh strank. Izvedenec je sicer na naroku pojasnil, da na nekatere okoliščine ni bil opozorjen in tožnica je predlagala dopolnitev mnenja ter ponoven ogled, čemur pa sodišče ni sledilo. Tožnica graja razloge pritožbenega sodišča, da izvedenec pri pridobivanju podatkov ni vezan na postopek po ZPP, saj gre za prestrogo in napačno razlago, ki je v nasprotju s pravico stranke, da se seznanja o vseh dejstvih in dokazih na tak način, da lahko obvaruje svoje pravice. Obveščanje na prekratek rok oziroma neobveščanje je v konkretnem primeru pripeljalo do za tožnico neugodne sodbe. Tožnica ni bila pasivna, le za izvajanje ogleda ni vedela. Temeljno pisno poročilo izvedenca temelji tudi na ugotovitvah na ogledu, kjer je sodelovala le ena stranka v sporu. Zaradi te procesne kršitve prvostopenjska sodba temelji na nepopolno in zmotno ugotovljenem dejanskem stanju in je napačna. Tožnica še omenja, da je izvedenskemu mnenju nasprotovala tudi zato, ker je izvedenec upošteval med tožencema doseženo tržno kupnino, ni pa ugotavljal, ali je to res poštena cena.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožencema in stranski intervenientki, vendar nobeden ni vložil revizijskega odgovora.

Revizija ni utemeljena.

5. Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana takrat, ko stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. O procesni kršitvi ni mogoče sklepati zgolj na podlagi izteka posamezne faze postopka na primer pridobivanja dokaza, temveč je treba upoštevati celoten postopek. Pomembno je, ali je bila zaradi določene napake stranki res odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, ali pa je kljub napaki lahko ustrezno sodelovala v postopku (primerjaj razloge II Ips 130/2006, II Ips 1096/2007). Da je temu tako, nenazadnje izhaja tudi iz ravnanja same tožnice v tej zadevi. Ko je ugotovila, da je izvedenec ogled opravil brez njene navzočnosti, je to z vlogo z dne 5. 10. 2004 sporočila sodišču in izjavila, da bo v izogib stroškom počakala na pisne ugotovitve izvedenca, da pa si zaradi zagotovitve načela kontradiktornosti pridržuje predlagati nov ogled na kraju samem.

6. Revizijsko sodišče se pridružuje mnenju pritožbenega sodišča, da v tej zadevi ni prišlo do zatrjevane procesne kršitve. Tožnica je imela kljub izvedenčevi napaki pri vabljenju možnost obravnavanja tega dokaza, ki jo je tudi izkoristila, načeli kontradiktornosti in neposrednosti pa nista bili kršeni. Tožnica je namreč po prejemu pisnega izvedenskega mnenja vložila pripravljalni spis z obširnimi pripombami in ugovori, zaradi česar je sodišče izvedenca vabilo na obravnavo. Na njej je izvedenec odgovoril na pisne pripombe, odgovarjal pa je tudi na ustna vprašanja strank in sodišča. Po zaključeni podaji ustne dopolnitve izvedenskega mnenja je tožnica le vztrajala pri ponovnem ogledu hiše z izvedencem, ni pa uveljavljala nobenih obrazloženih ugovorov zoper dopolnjeno mnenje. Res je izvedenec rekel, da ni bil opozorjen na nekatera dejstva, ni pa hkrati izjavil, da bi bilo zaradi tega njegovo mnenje drugačno, kot v nasprotju z zapisnikom o naroku skuša prikazati tožnica. Tožnica je svoje upiranje ustno dopolnjenemu izvedenskemu mnenju obširno utemeljila šele v pritožbi proti prvostopenjski sodbi iz drugega sojena, čeprav sta bila pisno izvedensko mnenje in ustna dopolnitev podana že v prvem sojenju. Zato je pravilen odgovor pritožbenega sodišča, da gre v tem delu za nedovoljene pritožbene novote.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je tožnica glede na opisani potek postopka v zvezi z izvedenskim mnenjem imela možnost učinkovitega sodelovanja v postopku. Te pravice stranke ni namreč mogoče ločeno obravnavati od njene dolžnosti, da tudi sama z odgovornim vodenjem postopka in lastno aktivnostjo poskrbi za uveljavljanje in uresničevanje svojih pravic ter da prispeva k učinkovitemu teku postopka. Golo vztrajanje pri ponovnem ogledu hiše brez konkretne utemeljitve, s katerim delom ustno dopolnjenega mnenja se ne strinja in kaj bi sploh pojasnil ponovni ogled z izvedencem, ne pomeni takega ravnanja, zaradi česar tožnica s tem dokaznim predlogom tudi ni mogla uspeti.

7. Poleg obrazloženega pa revizijsko sodišče pojasnjuje, da so zmotne revizijske trditve o izvedenčevem upoštevanju samo izjav obeh tožencev na ogledu, katera dela in kdaj so bila izvedena. Izvedenec je pregledal celoten spis, trditve vseh pravdnih strank, fotografije, izpovedi strank in prič, ki jih tudi omenja v svojem mnenju. Tudi sodišče se ni oprlo le na izvedenčevo mnenje. V razlogih svoje sodbe je poudarilo izpovedi prič, saj jih je več izjavilo, da sta bivša zakonca sicer opravljala adaptacijska dela v hiši, vendar marsikaterega začetega dela nista nikoli dokončala, da je bila hiša kot v razsutem stanju z več nedokončanimi deli in podobno. Gre za dokazno oceno o obsegu izvršenih adaptacijskih del v sami hiši, ki jo je na podlagi izpovedi prič, pravdnih strank in ugotovitev izvedenca sprejelo prvostopenjsko sodišče ter potrdilo drugostopenjsko sodišče, zato vanjo na revizijski stopnji ni več mogoče posegati (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Tožnica v pritožbi proti sodbi iz drugega sojenja ni ugovarjala razlogom izvedenskega mnenja o doseženi tržni vrednosti toženčeve hiše, zato tega vprašanja ne more na novo načenjati šele v reviziji.

9. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, kolikšna je vrednost vlaganj bivših zakoncev v toženčevo posebno premoženje, sta sodišči s prisojo polovice te vrednosti tožnici materialnopravno pravilno odločili (59. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in 210. člen Zakona o obligacijskih razmerjih).

10. Ker uveljavljana revizijska razloga nista utemeljena, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP odločilo kot v izreku te sodbe, ki zajema tudi odločitev o priglašenih tožničinih revizijskih stroških.