Jedro

Pri ugotavljanju, ali je tožnik takoj po izpolnitvi zahtevka umaknil tožbo, je upoštevano, da tožbe do razveljavitve zamudne sodbe ni mogel umakniti. Z izdajo zamudne sodbe je bil postopek pred sodiščem prve stopnje končan. Postopek pred sodiščem prve stopnje se je spet začel, ko je pritožbeno sodišče zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek. Od dne, ko se je tožnik s tem sklepom seznanil, mu je bilo omogočeno, da tožbo umakne.

Ker je tožnik tožbo umaknil zaradi izpolnitve zahtevka, in sicer takoj, ko je to lahko storil, je stroške postopka dolžan kriti toženec.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da se glasi: „II. Tožena stranka je v roku 15. dni od prejema tega sklepa dolžna tožeči stranki plačati 969,15 EUR stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.“

II. Tožena stranka je v roku 15. dni od prejema tega sklepa dolžna tožeči stranki plačati 173,95 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je – zaradi umika tožbe – pravdni postopek ustavilo (I. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločilo, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v višini 481,83 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper stroškovni del odločitve (II. točko izreka) se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Opozarja, da je bila dne 12. 4. 2017 izdana zamudna sodba, ki je postala pravnomočna 26.5.2017; bila je tudi že izvršljiva. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19. 10. 2017 razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sodbe, ne pa tudi sodbe. Sodba je bila razveljavljena po pritožbeni obravnavni, s sklepom I Cp 185/2018 z dne 14. 6. 2018. Do tedaj tožeča stranka tožbe ni mogla umakniti, saj tožeča stranka tožbo lahko umakne do konca glavne obravnave, ne pa potem, ko je pritožba zoper sodbo že predložena v reševanje višjemu sodišču. O izpolnitvi tožbenega zahtevka je tožeča stranka z obvestilom z dne 10. 5. 2018 seznanila Višje sodišče v Ljubljani; opozorila je na pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo in nadaljevanje pravdnega postopka ter na povzročanje pravdnih stroškov. Kljub temu, da se je tožena stranka že izselila iz stanovanja, je pri pritožbi zoper zamudno sodbo vztrajala; tožeča stranka je bila dolžna sodelovati v postopku, saj tožbe zaradi izdane zamudne sodbe ni mogla umakniti. Tožeča stranka je tožbo umaknila takoj, ko se je lahko prepričala, da je stanovanje še vedno prazno in da se toženec ni vselil nazaj, kar je v preteklosti že storil. Da je kaj takega storil, je tožnik sumil zaradi toženčevega ravnanja v tem pravdnem postopku. Tožnik, ki dela v turizmu, in je zaradi poklica po več mesecev odsoten iz Slovenije, pred septembrom 2018 ni uspel priti v Slovenijo. Šele takrat je na kraju samem preveril, da se toženec ni vselil in tožbo umaknil. Praktično vsi stroški so tožencu nastali pred odločitvijo višjega sodišča, torej pred razveljavitvijo zamudne sodbe. Toženec, ki je vztrajal pri pritožbi, kljub temu, da se je iz stanovanja izselil, je zlorabil procesne pravice (9. čl. ZPP). Na naroku je navedel, da živi v Š., da se naslova ne spomni. Sporno stanovanje ni v Š. Prvostopenjska odločitev je v nasprotju z načelom pravičnosti in poštenosti. Toženec je stroške povzročil sam; povzročal jih je tudi v času, ko se je iz stanovanja že izselil. Vlagal je vloge, v katerih je navajal drugačno stanje od pravega; v fazi, ko tožeča stranka tožbe – zaradi izdane sodbe – ni mogla umakniti. Sklicuje se na sodno prasko VSL I Cpg 175/2017, I Cpg 1056/2015. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz odgovora na tožbo1, vloženega 5. 7. 2017, je razvidno, da se je toženec v tej fazi postopka upiral zahtevku za izselitev in izročitev spornega stanovanja v tožnikovo posest. Pomanjkanje tožnikove aktivne legitimacije oz. svojo prisotnost v stanovanju je utemeljeval z ničnostjo pogodbe o preužitku, s katero je tožnik postal lastnik stanovanja. To kaže, da je bila tožba potrebna. V teku tega pravdnega postopka je toženec očitno spremenil svoje mnenje, saj je zahtevek izpolnil. Tožnik je dne 11. 5. 2018 sodišče obvestil, da se je toženec že pred meseci izselil in v celoti izpolnil tožbeni zahtevek. Predlagal je ustavitev postopka.

5. Pravilna je pritožbena trditev, da v tej fazi postopka tožnik tožbe – zaradi izdane zamudne sodbe – ni mogel umakniti2. Z izdajo zamudne sodbe je bil postopek pred sodiščem prve stopnje – sicer brez glavne obravnave – končan. Postopek pred sodiščem prve stopnje se je spet začel, ko je pritožbeno sodišče s sklepom I Cp 185/2018 z dne 25. 5. 2018 zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek. Od 14. 6. 2018, ko se je tožnik s tem sklepom seznanil (povratnica o vročitvi sklepa je pripeta list. št. 100), je bilo tožniku omogočeno, da tožbo umakne. To je storil 12. 9. 2018. V pritožbi pojasnjuje, da je zaradi odsotnosti iz Slovenije potreboval čas za preveritev, ali se ni toženec, ki se je zahtevku upiral, v stanovanje mogoče ponovno vselil. V času od vročitve sklepa pritožbenega sodišča do umika tožbe je toženec, ki je skupaj s sklepom prejel poziv za odgovor na tožbo, na tožbo odgovoril. Nobeno drugo pravdno dejanje v tem obdobju ni bilo opravljeno.

6. Na osnovi navedenih dejstev je mogoče zaključiti, da je tožnik tožbo umaknil takoj, ko je – potem, ko je toženec zahtevek izpolnil – to lahko storil. Zato je treba upoštevati – s prvim odstavkom 158. čl. ZPP predvideno – izjemo od splošnega pravila, da mora tožnik, ki tožbo umakne, toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka3. Ker je tožbo umaknil zaradi izpolnitve zahtevka in sicer takoj, ko je to lahko storil, je stroške postopka dolžan kriti toženec.

7. Zaradi kršitve prvega odstavka 158. čl. ZPP je odločitev o stroških postopka treba spremeniti. Do povrnitve stroškov je upravičen tožnik, kateremu so mu nastali sledeči pravdni stroški: sestava tožbe (tar. št. 18/1 Odvetniške tarife4) 300 točk, pritožbena obravnava (tar. št. 20/5) 375 točk, odsotnost iz pisarne 80 točk, odgovor na pritožbo (tar. št. 21/1) 375 točk, dva obrazložena dopisa (tar. št. 39/3) 100 točk, potni stroški Tržič – Ljubljana – Tržič 35,15 EUR, materialni stroški 10,24 EUR, DDV 134,19 EUR, sodna taksa za tožbo 225,00 EUR, skupaj 969,15 EUR. Niso priznani stroški parkirnine, ker niso izkazani in stroški dopisa (predloga za preklic naroka), ker niso bili potrebni.

8. Uspeh strank je merilo za odločitev tudi o stroških pritožbenega postopka. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku uspela, zato je upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka, ki so ji nastali v sledeči višini: pritožba (tar. št. 21/1) 250 točk, materialni stroški 2,29 EUR, DDV 25,74 EUR, taksa za pritožbo 31,20 EUR, skupaj 173,98 EUR. (drugi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP).

9. Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a. čl. ZPP.

1 Toženec ga je vložil skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, predlogom za razveljavitev potrdila o izvršljivosti in pritožbo zoper zamudno sodbo. 2 Z drugim odstavkom 188. čl. ZPP je določeno, da tožnik tožbo lahko umakne najpozneje do konca glavne obravnave. 3 S prvim odstavkom 158. čl. ZPP je določeno, da tožnik nasprotni stranki stroškov postopka ni dolžan povrniti, če je tožbo umaknil takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. 4 Uradni list RS, št. 76/2015