ZInfP sicer ne določa suspenzivnosti tožbe za primer, ko slednjo vloži oseba, na katero se nanašajo zahtevani dokumenti, torej stranski udeleženec iz upravnega postopka, kar je v obravnavani zadevi tožnica. Vendar pa je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča pri razlagi pogoja težko popravljive škode iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1, ki naj bi tožniku nastala v primeru neodložene izvršitve odločbe, upoštevati tudi razloge oziroma posledice, pred nastopom katerih je zavarovan tožnik iz tretjega odstavka 10. člena ZInfP (zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja). Tako je po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča dostop do informacij javnega značaja pred pravnomočnostjo sodbe mogoč le izjemoma, saj po (morebiti nezakonitem) posredovanju določenih informacij javnosti posledic tega po naravi stvari praviloma ni mogoče več odpraviti. To dejstvo pa se obravnava kot težko popravljivo škodo, ki tudi ne potrebuje obsežnejše utemeljitve.
I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II.Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.
1.Tožnica je na Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) vložila tožbo zoper 1. točko izreka odločbe Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju upravni organ), št. 090-214/2026/3 z dne 12. 6. 2026, s katerim je ta ugodil pritožbi 1. stranke z interesom in delno odpravil odločbo 2. stranke z interesom, št. 090-16/2026-2711-7 z dne 10. 4. 2026, ter ji odredil, da je dolžna v 31 dneh od vročitve te odločbe 1. stranki z interesom v obliki fotokopij posredovati tožničine dokumente, in sicer "Opis funkcionalnosti v obstoječi informacijski rešitvi eTTL ponudnika", na način, da ji posreduje podatke o navedenih funkcionalnostih in bolnišnicah, pri katerih je implementirana (stolpci A, B in C), "Obrazec 1: Strukturirana ponudba", na način, da ji posreduje še podatke o cenah na enoto mere" ter "reference", slednje pa na način, da prekrije podatke, ki jih v nadaljevanju izreka odločbe upravni organ konkretno opredeli. Hkrati s tožbo je tožnica vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je Upravnemu sodišču predlagala, naj zadrži izvršitev 1. točke izreka odločbe upravnega organa z dne 12. 6. 2026 do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.
2.Upravno sodišče je z izpodbijanim sklepom tožničinemu predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo in izvršitev 1. točke izreka navedene odločbe upravnega organa zadržalo do izdaje pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu (I. točka izreka).
3.V razlogih izpodbijanega sklepa je Upravno sodišče pojasnilo, da je izhajalo iz stališča, da po razkritju podatkov vzpostavitev prejšnjega stanja ni več mogoča. Četudi bi tožnica v upravnem sporu uspela in bi bila odločba upravnega organa z dne 12. 6. 2026 v izpodbijanem delu odpravljena ter zadeva vrnjena toženki v ponovno odločanje, si svojega položaja ne bi mogla več izboljšati, saj bi bili zahtevani podatki že razkriti. Po presoji Upravnega sodišča bi ji bila zato kršena pravica do učinkovitega sodnega varstva. Poleg tega je Upravno sodišče ugotovilo, da odložitev izvršitve navedene odločbe tudi ne nasprotuje javni koristi in koristim 1. stranke z interesom (če bi se izkazalo, da tožba ni utemeljena). V podkrepitev svojega stališča se je oprlo tudi na tretji odstavek 10. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (v nadaljevanju ZInfP).
4.Prva stranka z interesom (v nadaljevanju pritožnica) je zoper sklep vložila pritožbo. Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodišče) predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da tožničin predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, oziroma podrejeno, izpodbijani sklep v I. točki izreka razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne Upravnemu sodišču, da opravi nov postopek, oziroma podrejeno, izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se izvršitev 1. točke izreka odločbe upravnega organa z dne 12. 6. 2026 zadrži izključno glede posamično opredeljenih podatkov, za katere je tožnica konkretno izkazala težko popravljivo škodo, pri čemer zadržanje ne zajema podatkov, ki so javni po drugem odstavku 35. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-3). Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.
5.V pritožbi v bistvenem navaja, da je v obravnavani zadevi premisa o nepovratnosti razkritja podatkov napačna, saj gre za podatke, ki so absolutno javni po drugem odstavku 35. člena ZJN-3, v pretežnem delu pa tudi že javno objavljeni. Opozarja, da je Upravno sodišče v izpodbijanem sklepu zgolj zaradi nepovratnosti razkritja podatkov zaključilo, da je izdaja začasne odredbe nujna, ni pa upoštevalo pogojev iz drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). To po njenem mnenju vodi v samodejno izdajo začasnih odredb v vsaki zadevi. Meni, da so tožničini zatrjevani škodni scenariji pavšalni, hipotetični in omejeni na bodočo konkurenčno škodo pri prihodnjih javnih naročilih. Dalje navaja, da Upravno sodišče pri odločanju ni upoštevalo prizadetosti javne koristi in koristi nasprotnih strank. Prepričana je, da izpodbijani sklep varuje le tožničino pravico do učinkovitega sodnega varstva, njen pravni položaj pa je prezrl, ter da je odločitev tudi v neskladju z merili za začasne ukrepe po pravu Evropske unije (v nadaljevanju EU). Uveljavlja tudi bistveno kršitev določb postopka, ker naj se Upravno sodišče ne bi opredelilo do njenih nosilnih ugovorov, in zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.
6.Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbo zavrne. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.
7.V odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa ter v bistvenem navaja, da sporni podatki niso absolutno javni podatki in da niso javno objavljeni. Po njenem mnenju je izpodbijani sklep v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča v tovrstnih primerih. Opozarja, da je stališče Vrhovnega sodišča, da je dostop do informacij javnega značaja pred pravnomočnostjo sodbe mogoč le izjemoma. Obsežno utemeljuje tudi, zakaj bi ji bila z izvršitvijo odločbe upravnega organa z dne 12. 6. 2026 prizadejana težko popravljiva škoda. Dalje trdi, da z začasnim zadržanjem ne pritožničina ne javna korist nista bili prizadeti in da ne držijo pritožničine navedbe, da je Upravno sodišče njen položaj prezrlo. Poleg tega dodaja, da izpodbijani sklep ni v nasprotju niti z merili za začasne ukrepe po pravu EU.
Pritožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi je Upravno sodišče z izpodbijanim sklepom ugodilo tožničinemu predlogu za izdajo začasne odredbe in izvršitev 1. točke izreka odločbe upravnega organa z dne 12. 6. 2026 zadržalo do izdaje pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu. Sklenilo je namreč, da sta pogoja iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 izpolnjena. Tej presoji v pritožbi nasprotuje pritožnica.
Po 32. členu ZUS-1 je mogoče v upravnem sporu z začasno odredbo bodisi zadržati izvršitev izpodbijanega akta bodisi urediti stanje glede spornega pravnega razmerja le za čas trajanja postopka v upravnem sporu, torej od vložitve tožbe do pravnomočne sodne odločbe (drugi in tretji odstavek 32. člena). Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikov predlog odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda; pri odločanju mora sodišče v skladu z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank.
Namen začasne odredbe je zagotoviti učinkovitost sodnega varstva. Pogoj težko popravljive škode iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 torej postavlja zahtevo, da stranka izkaže, da brez izdane začasne odredbe v konkretni zadevi kljub njenemu uspehu, ne bo dosežen namen upravnega spora.
Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da mora v skladu s tretjim odstavkom 10. člena ZInfP organ, če zoper odločbo upravnega organa ni sprožil upravnega spora, prosilcu poslati zahtevani dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo. To pomeni, da tožba organa (zavezanca za posredovanje informacij javnega značaja) zadrži izvršitev odločbe in da je izpolnitev naložene obveznosti po samem zakonu vezana na okoliščino pravnomočne odločbe. Ta nastopi s pravnomočnostjo odločitve o zakonitosti odločbe v upravnem sporu; če tožba ni vložena, pa po poteku roka, v katerem mora organ začeti upravni spor. To po ustaljenem razlogovanju Vrhovnega sodišča z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva pomeni, da je že sámo posredovanje podatkov, za katere se v upravnem sporu zatrjuje, da ne bi smeli biti razkriti, tista posledica, ki jo je treba preprečiti, dokler sodišče ne odloči o zakonitosti naložene obveznosti. Razkritje je namreč dokončno in nepopravljivo.
7.Končno tudi iz prava EU ne izhaja, da sta navedena zakonska ureditev in ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča glede izdaje začasnih odredb v tovrstnih primerih v nasprotju z njim. Pri tem je napačno pritožničino sklicevanje na sodbo Sodišča EU v združenih zadevah C-143/88 in C-92/89 z dne 21. 2. 1991, saj je v teh zadevah šlo za vprašanje odloga izvršitve nacionalnega upravnega akta, ki temelji na uredbi Skupnosti, zaradi dvomov glede veljavnosti te uredbe.
8.Glede na obrazloženo ter ker ostale pritožbene navedbe niso bistvene in ker niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).
9.Stroški začasne odredbe so del stroškov celotnega postopka, zato je Vrhovno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 151. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
-------------------------------
1Sklicuje se na sklep Vrhovnega sodišča I Up 88/2020 z dne 5. 8. 2020.
2Glej na primer sklep Vrhovnega sodišča I Up 209/2024 z dne 27. 8. 2024, točko 8.
3Glej sklepe Vrhovnega sodišča I Up 72/2016 z dne 30. 3. 2016, točko 10, I Up 18/2020 z dne 19. 2. 2020, točko 13, I Up 216/2019 z dne 18. 12. 2019, točko 8, in I Up 88/2020 z dne 5. 8. 2020, točko 8.
4Glej sklepe Vrhovnega sodišča I Up 160/2018 z dne 9. 10. 2018, točko 9, I Up 216/2019 z dne 18. 12. 2019, točko 9, in I Up 88/2020 z dne 5. 8. 2020, točko 9.
5Glej 3. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.
6Glej 11. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.
7Glej sodbo Sodišča EU v združenih zadevah C-143/88 in C-92/89 z dne 21. 2. 1991, točko 22.