Jedro

Utemeljeno je ugovorno zatrjevanje dolžnika o nezapadlosti upnikove terjatve iz v notarskem zapisu zapisane kreditne pogodbe, saj upnik ni izpolnil pogojev za nastop zapadlosti terjatve, kot so bili dogovorjeni v kreditni pogodbi.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Upnik sam trpi svoje pritožbenega stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru dolžnice in razveljavilo sklep o dovolitvi izvršbe z dne 16. 2. 2011 ter zavrnilo predlog upnika za dovolitev izvršbe. Odločilo je še o stroških ugovornega postopka in upniku naložilo, da mora dolžnici v 8 dneh povrniti 716,80 EUR, v primeru zamudnega plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje, sam pa nosi svoje stroške odgovora na ugovor.

Upnik je v pritožbi zatrjeval, da je odločitev sodišča prve stopnje zmotna v pravnem in dejanskem pogledu. Sodišče je zmotno ugotovilo, da je upnik odstopil od v notarskem zapisu sklenjene kreditne pogodbe zaradi nastopa razlogov iz točke “č”, zapisane na strani 3 notarskega zapisa in da je zato utemeljeno ugovorno zatrjevanje dolžnica, da upnikova izterjevana terjatev še ni zapadla. V kreditni pogodbi je bilo dogovorjenih več razlogov, ob izpolnitvi katerih lahko upnik odstopi od pogodbe. Tako sta pod točko “a” upnik in dolžnica dogovorila kot enega od dopustnih razlogov za upnikov odstop tudi takrat, ko dolžnica ne bi poskrbela za ustrezna jamstva. Upnik je namreč pogojeval odobritev kredita dolžnici s poplačilom prejšnjih obveznosti dolžnice, to je s poplačilom hipoteke (...), vpisane na zastavljeni nepremičnini. Dolžnica se je tako zavezala, da bo hipoteko takoj po prejemu kredita poplačala, česar pa kljub številnim pozivom upnika ni storila. S tem je prekršila pogodbeno zavezo, na izpolnitev katere jo je upnik pred odstopom od pogodbe večkrat opomnil. Zoper dolžnico pa je podal tudi ovadbo zaradi goljufije. Sodišče je ta dogovorjeni odstopni razlog spregledalo in se do njega tudi ni opredelilo. Tako je upnik odstopil od pogodbe tako iz razlogov v točki “a”, kot iz razlogov v točki “č” na strani 3 notarskega zapisa, to pa zato, ker dolžnica svojih pogodbenih obveznosti odplačevanja kredita ni izpolnjevala in ni poskrbela za izbris predhodno vpisane hipoteke. Upnik je s številnimi opomini na izpolnitev pogodbenih obveznosti izpolnil svojo pogodbeno zavezo v zvezi z odstopom od pogodbe. Za odstop od pogodbe in s tem za takojšnjo zapadlost v zvezi z razlogi pod točko “a” na strani 3 notarskega zapisa pa sicer ni bilo dogovorjeno kakšno posebno ravnanje upnika. Upnik je zato predlagal, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sodišča prve stopnje razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Dolžnica na pritožbene trditve upnika ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugovoru dolžnice ugodilo zato, ker je na podlagi trditev strank in po upniku priložene listine, zaključilo, da je dolžnica utemeljeno ugovarjala, da izterjevana terjatev upnika, izhajajoča iz v notarskem zapisu SV 67/09 z dne 24. 2. 2009 zapisane kreditne pogodbe, še ni zapadla, saj upnik ni izpolnil pogoja, določenega za nastop takojšnje zapadlosti terjatve, kot je bil ta dogovorjen pod točko “č” kreditne pogodbe na strani 3 notarskega zapisa.

Upnik v predlogu za dovolitev izvršbe na podlagi notarskega zapisa kot izvršilnega naslova ni navedel okoliščin, ki bi pojasnjevale, na podlagi kakšnih v kreditni pogodbi, zajeti v notarskem zapisu, določenih upravičenj je prišlo do predčasne zapadlosti njegove terjatve. Tudi po dolžničinem ugovornem zatrjevanju, da izterjevana terjatev upnika iz v notarskem zapisu zajete kreditne pogodbe še ni zapadla, ker niso nastopile okoliščine njenega neplačila dveh zaporednih obrokov, kar je v kreditni pogodbi bilo dogovorjeno kot pogoj za upnikovo odstopno upravičenje, je upnik v odgovoru na ugovor (le)navedel (v tretjem odstavku pod točko I navedb), da so takšne trditve neresnične in da je zaradi dolžničinega neizpolnjevanja obveznosti iz kreditne pogodbe z večimi opomini dolžnico pozival na izpolnitev. Ker pa ni bilo odziva, je z dopisom z dne 14. 9. 2010 določil takojšnjo zapadlost celotnega kredita. Kot na dokaz svojih takšnih trditev se je upnik skliceval na dopis z dne 14. 9. 2010, ki ga je poslal dolžnici in ki ga je kot dokaz sodišču priložil že ob vložitvi predloga za dovolitev izvršbe. Drugih dopisov oziroma opominov upnika dolžnici upnik sodišču ni predložil. V odgovoru na ugovor je upnik (v petem in šestem odstavku pod točko I navedb) tudi zapisal, da pojasnjuje, da dolžnica več kot eno leto in pol od najetja kredita ni poskrbela niti da bi se kredit vračal, niti da bi se realiziral dogovor s stranko o izbrisu predhodno vpisane hipoteke (...), s čimer bi upnik pridobil ustrezno zavarovanje za svoj kredit in ker ravnanje dolžnice kaže na namen izogibanja plačila dolgovanega zneska, je upnik zoper dolžnico podal tudi kazensko ovadbo.

Ob takšnih trditvah strank je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je utemeljeno dolžničino ugovorno zatrjevanje o nezapadlosti upnikove iz v notarskem zapisu zapisane kreditne pogodbe, saj upnik glede na svoje trditve o dolžničinih neplačevanjih obročnih obveznosti za nastop takojšnje zapadlosti terjatve ni izpolnil pogojev, ki sta jih v zvezi s takšnim neizpolnjevanjem pogodbenih obveznosti z dolžnico izrecno dogovorila pod točko “č” zapisa kreditne pogodbe na strani 3 notarskega zapisa. Ta namreč ob kreditojemalčevi zamudi s plačilom začetnega ali dveh zaporednih obrokov kreditodajalcu (upniku) izrecno nalaga, da mora pred določitvijo takojšnje zapadlosti (torej pred uresničitvijo svojega odstopnega upravičenja) dolžnico pisno obvestiti o zamudi in njenih posledicah ter ji določiti primeren dodaten rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki pa ne bo krajši od 15 dni. Upnik izpolnitve tega predhodnega pogoja za nastop takojšnje zapadlosti ni niti zatrjeval niti dokazal. Vsebina (edinega) predloženega dopisa upnika dolžnici z dne 14. 9. 2010 namreč takšne pogodbene zahteve ne izpolnjuje (predstavlja le obvestilo o nastopu zapadlosti celotne še neporavnane obveznosti).

Iz predstavljene vsebine upnikovih trditev v predlogu in v odgovoru na ugovor izhaja neutemeljenost pritožbenih trditev, da je upnik v odgovoru na ugovor zatrjeval, da je odstopno upravičenje uresničil tudi zaradi dolžničine neizpolnitve pogodbeno dogovorjenih jamstvenih zavez, podlago za kar bi naj dajala upniku točka “a” na strani 3 notarskega zapisa. Sicer pa že v pritožbi povzeta vsebina te točke ne potrjuje pritožbenih trditev o dogovorjeni upnikovi upravičenosti do predčasnega odstopa od pogodbe samo zaradi neizpolnitve kreditojemalčevih jamstvenih zavez.

Pritožbene trditve upnika se tako v celoti izkažejo kot neutemeljene, odločitev sodišča prve stopnje pa kot materialnopravno pravilna.

Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (člen 350/II ZPP v zvezi s členom 366/I ZPP in 15 ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).

Glede na upnikov neuspeh s pritožbo upnikovi pritožbeni stroški za izvršbo niso bili potrebni. Pritožbeno sodišče je zato glede priglašenih pritožbenih stroškov upnika odločilo, da te nosi sam (člen 38/V ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).