Jedro

Iz računa tožnika je razvidno, da je bil račun, ki je dejanska podlaga zahtevku tožeče stranke, izdan zaradi opravljenih zdravstvenih storitev v dežurni ambulanti.

Spor v zvezi s plačilom omenjenega računa ni spor o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja ali spor v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, kot tudi ne spor v zvezi s plačevanjem prispevkov za zdravstveno zavarovanje, kar je razvidno tudi iz okoliščine, da je stranka v sporu zdravstveni zavod in ne Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali druga zavarovalnica na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je predlagalo, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije na temelju 25. člena ZPP/99 odloči, katero sodišče je stvarno pristojno za rešitev spora. Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Predlog je bil v nadaljevanju postopka obravnavan kot tožba zaradi plačila denarne terjatve na podlagi izdanega računa zaradi plačila zdravstvenih storitev. Okrajno sodišče je sklenilo, da za odločanje v tej zadevi ni pristojno, ker naj bi šlo za spor v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, za kar so po 2. točki 1. odstavka 5. člena ZDSS pristojna odločati socialna sodišča. Delovno in socialno sodišče je zavzelo stališče, da ne gre za socialni spor.

Po navedbah okrajnega sodišča naj bi tožeča stranka od toženke zahtevala plačilo določenega zneska iz naslova zapadlih in neplačanih pogodbenih obveznosti iz police za individualno prostovoljno zdravstveno zavarovanje, medtem ko je iz računa št. 12190/94 razvidno, da tožeča stranka uveljavlja plačilo zdravstvenih storitev, opravljenih toženki. Gre torej za spor med izvajalcem zdravstvenih storitev ter uporabnikom storitev zaradi plačila teh storitev, zato je po mnenju delovnega in socialnega sodišča za sojenje pristojno sodišče splošne pristojnosti.

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno sodišče s splošno pristojnostjo.

Po določilih 99. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95) so za sojenje v premoženjskih sporih, če vrednost spornega zahtevka ne presega dveh milijonov tolarjev, in če zakon posebej ne določa pristojnosti okrožnega sodišča, pristojna okrajna sodišča. Iz računa tožnika P 413 št. 12190/94 z dne 5.8.1994 je razvidno, da je bil račun, ki je dejanska podlaga zahtevku tožeče stranke, izdan zaradi opravljenih zdravstvenih storitev v dežurni ambulanti. Tožeča stranka je imela pravno podlago za izdajo računa v določilih 31. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 26/92, 13/93, 45/94, 37/95), po katerih zdravstveni zavod pridobiva sredstva med drugim tudi s plačili za svoje storitve. Spor v zvezi s plačilom omenjenega računa ni spor o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja ali spor v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, kot tudi ne spor v zvezi s plačevanjem prispevkov za zdravstveno zavarovanje, kar je razvidno tudi iz okoliščine, da je stranka v sporu zdravstveni zavod in ne Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali druga zavarovalnica na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe.

Iz teh razlogov Vrhovno sodišče ugotavlja, da v tej zadevi ne gre za spor iz socialnega zavarovanja, kot te spore opredeljujejo določila 2. točke 5. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94), temveč za civilni spor, za reševanje katerega je pristojno okrajno sodišče.