Jedro

Pri odločanju o njuni poti je treba upoštevati načelo sorazmernosti in načelo čim manjše obremenitve tuje nepremičnine. Lastnik tuje nepremičnine ni dolžan trpeti naprave poti.

Izrek

Pritožbama se ugodi.

Sklep z dne 26.10.2009 se v celoti razveljavi.

Sklep z dne 26.3.2007 se v 1. točki spremeni tako, da odpade besedilo v 14. in 15. vrstici 1. točke sklepa, ki se glasi: „in izvedbi z utrditvijo in nasutjem“.

Predlagatelja sta dolžna povrniti F. Z. 195,53 EUR (stopetindevetdeset 53/100) pritožbenih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Svoje pritožbene stroške predlagatelja sama krijeta.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je 26.3.2007 izdalo sklep o dovolitvi nujne poti, v katerem je v 1. točki med drugim odločilo, da se nujna pot določi v takšni širini, dolžini, naklonu in izvedbi z utrditvijo in nasutjem, kot to izhaja iz skice sodnega izvedenca gradbene in prometne stroke A. B., univ. dipl. ing. z dne 30.11.2005 in kot je v naravi odmerjeno in zakoličeno ter prikazano v skici sodnega izvedenca geodetske stroke J. Š., univ. dipl. ing. z dne 12.6.2006. Zoper sklep se je v delu, v katerem je odločeno o utrditvi in nasutju poti, pritožil nasprotni udeleženec F. Z. in kot bistveno navedel, da se nujna pot ustanavlja tako, da se obstoječe stanje ne spreminja. Tudi predlagatelja nista zahtevala naprave ceste in jima je sodišče prve stopnje priznalo več, kot sta zahtevala. Nujna pot se lahko določi le tako, da poteka na način, da se stanje ne spreminja. Predlagal je spremembo sklepa tako, da se ustanovi nujna pot brez utrditve nasutja in izkopov.

Sodišče druge stopnje je nato zadevo vrnilo sodišču prve stopnje s predlogom, naj zaradi izvršitve sklepa sodišče odloči še, katera stranka in v kakšnem roku ter na čigave stroške je pooblaščena za izvedbo poti in katera je dolžna to dopustiti.

Sodišče prve stopnje je nato izdalo dopolnilni sklep 26.10.2009, s katerim je odločilo, da sta za izvedbo nujne poti pooblaščena predlagatelja na svoje stroške, da pa so nasprotni udeleženci dolžni dopustiti izvedbo nujne poti.

Zoper sklep se F. Z. pritožuje in navaja, da dopolnilni sklep sicer njega ne omenja, da pa se pritožuje iz razlogov, ki jih je že navedel v svoji pritožbi z dne 20.4.2007. Sklep predvideva nujno pot v izvedbi makadamske ceste, to pa je več, kot sta zahtevala predlagatelja. Izrek ni precizen. Tudi cenitev škode je nepravilna, saj je izvedenec kmetijske stroke izhajal iz dejstva, da bo travnata površina ostala, dejansko pa gre za izgubo travnatih površin zaradi naprave makadamske ceste.

Na pritožbo sta odgovorila predlagatelja in predlagala, da jo sodišče druge stopnje zavrne.

Pritožbi sta utemeljeni.

Kot je v pritožbi zoper dopolnilni sklep navedel F. Z., ga dopolnilni sklep ne omenja. Vendar sodišče druge stopnje ugotavlja, da je F. Z. udeleženec tega postopka, dopolnilni sklep glede na naravo stvari zadeva tudi njega, zato ima pravico do pritožbe (1. odst. 19. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP, 1. odst. 31. člena ZNP).

V zvezi z izpodbijanima sklepoma sodišča druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za odločitev o tem, da se izvede nujna pot z utrditvijo in nasutjem. S sklepom o njuni poti sodišče odloča le o omejitvi lastninske pravice v obliki posebne stvarne služnosti (88. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Upoštevati je treba 1. in 2. odst. 89. člena istega zakona. Prvi odstavek pravi, da sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporabo nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Drugi odstavek pa pravi, da sodišče določi nujno pot tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina.

Iz navedenih določb SPZ ni mogoče povzeti, da je dolžan lastnik tuje nepremičnine trpeti napravo poti. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, predlagatelji pa tudi niso podali ustreznih trditev o tem, da je nujno pot mogoče uporabljati le, če je opravljena v taki izvedbi, kot jo je predvidel izvedenec. Slednji namreč ni upošteval, da gre le za nujno pot, torej za tako, ki mora tujo nepremičnino obremeniti v najmanjši možni meri, pač pa je predvidel pot, ki bi bila optimalna za predlagatelja. O tem, kaj to pomeni za nasprotne udeležence, v spisu ni podatkov in tudi sodišče prve stopnje se glede tega ni opredelilo.

Upoštevaje torej načelo sorazmernosti in načelo čim manjše obremenitve tuje nepremičnine, ki izhaja iz že citiranih določb 89. člena SPZ, je torej sodišče druge stopnje pritožbi F. Z. ugodilo in izpodbijani dopolnilni sklep razveljavilo, sklep o določitvi nujne poti pa spremenilo v tistem delu, ki določa nujno pot izvedbi z utrditvijo in nasutjem tako, da odločitev o izvedbi z utrditvijo in nasutjem odpade. Ostali nasprotni udeleženci H. F., H. F. ml. in J. F. se niso pritožili. Ker pa so glede na naravo stvari, ko je nujna pot lahko le celota, vsi nasprotni udeleženci enotni sosporniki v smislu 196. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, pritožba F. Z. učinkuje tudi za ostale nasprotne udeležence.

Odločitev sodišča druge stopnje o spremembi sklepa temelji na že navedenih določbah SPZ v zvezi s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in 37. členom ZNP.

Po 146. členu ZNP mora stroške postopka za določitev nujne poti nositi predlagatelj. Sodišče druge stopnje je zato v skladu s predlogom nasprotnega udeleženca F. Z. priznalo zahtevane pritožbene stroške in sicer 250 točk za pritožbo zoper sklep z dne 26.3.2007, 5 točk za manipulativne stroške in 20 % DDV, kar je 140,45 EUR in 100 točk za pritožbo zoper dopolnilni sklep, ter 20 % DDV. Skupaj je to 120 točk oziroma 55,08 EUR. Stroški skupaj znašajo 195,53 EUR. Predlagatelja jih morata povrniti skupaj z zahtevanimi zamudnimi obrestmi v 15 dneh, ker bodo sicer tekle zakonske zamudne obresti. Stroške odgovora na pritožbo torej predlagatelja glede na 146. člen ZNP sama krijeta.