Jedro

Dopustnost revizije je med drugim odvisna od vrednosti spornega predmeta, in sicer je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000,00 SIT). Ker vrednost spornega predmeta v zadevi, v zvezi s katero toženec vlaga revizijo, znaša 1.460,52 EUR, je očitno, da revizija ni dopustna.

Ne glede na to, da ZPP nima določb, ki bi pravico zahtevati preizkus pravilnosti navedbe vrednosti dajale tudi tožencu, mu je to pravico treba priznati na podlagi 22. člena Ustave, vendar tudi zanj veljajo omejitve, ki veljajo, ko pravilnost navedbe vrednosti preizkuša sodišče, kar pomeni, da mora toženec, ki ugovarja v tožbi navedeni vrednosti spornega predmeta, to storiti do začetka obravnavanja glavne stvari, in to na nedvoumen način.

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom dne 27.10.2006, opr. št. IV P 2263/2005-31, zavrglo toženčevo vlogo z dne 23.10.2006, naslovljeno kot "pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2999/2006 z 20.09.2006".

Zoper odločitev prvostopenjskega sodišča se je pravočasno pritožil toženec, ki v laični pritožbi navaja, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj je ocenilo vrednost spornega predmeta na 350.000,00 SIT, s takim ravnanjem pa je tožencu preprečilo možnost pravnega varstva, tj. vložitve izrednega pravnega sredstva. Nedvomno je možnost uporabe stanovanja za nedoločen čas v L. bistveno več vredna kot 1.000.000,00 SIT, zato bi morala biti revizija dovoljena. Če sodišče ne razpolaga s potrebnim znanjem, bi moralo podatke dobiti od izvedenca ali cenilca, česar pa prvostopenjsko sodišče ni storilo. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Revizija je, za razliko od pritožbe, ki je redno pravno sredstvo in vedno dovoljena (23. člen Ustave Republike Slovenije, Ur. list RS, št. 33/91, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju URS), izredno pravno sredstvo. Ker je naperjena zoper pravnomočno sodbo, je omejena in dovoljena samo v tistih primerih, ki jih določa Zakon o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP). Omejitve se nanašajo na revizijske razloge in na dopustnost revizije, ta pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta in od pravnega temelja civilnega spora. V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000,00 SIT oziroma sedaj 4.172,93 EUR (2. odstavek 267. člena ZPP). Vrednost spornega predmeta v zadevi, v zvezi s katero toženec vlaga revizijo (sam jo je poimenoval "pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2999/2006 z 20.09.2006"), znaša 1.460,52 EUR (oziroma prej 350.000,00 SIT), torej je očitno, da revizija ni dopustna.

Glede na toženčeve pritožbene navedbe pa pritožbeno sodišče tožencu pojasnjuje še naslednje: v primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (2. odstavek 44. člena ZPP). Če tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije, se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti (3. odstavek 44. člena ZPP). Ne glede na to, da ZPP nima določb, ki bi pravico zahtevati preizkus pravilnosti navedbe vrednosti dajale tudi tožencu, mu je to pravico treba priznati na podlagi 22. člena URS, vendar tudi zanj veljajo omejitve iz 3. odstavka 44. člena ZPP, kar pomeni, da mora toženec, ki ugovarja v tožbi navedeni vrednosti spornega predmeta, to storiti do začetka obravnavanja glavne stvari, in to na nedvoumen način (tako tudi Zobec, J., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV založba, Ljubljana, 2005, str. 234). Ker toženec v rednem postopku ni pravočasno ugovarjal vrednosti spornega predmeta, ki ga je v tožbi navedla tožnica (tj. 350.000,00 SIT), se v pravilnost določitve vrednosti spornega predmeta ni več mogoče spuščati.

Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.