Jedro

Ker je tožnik prišel v Republiko Slovenijo izključno iz ekonomskih razlogov, je bila njegova prošnja za azil v skladu z 2. alinejo 2. odstavka 35. člena ZAzil kot očitno neutemeljena pravilno zavrnjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je upravno sodišče Republike Slovenije kot sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) v zvezi z 2. odstavkom 39. člena Zakona o azilu (ZAzil) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 19.2.2007. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za priznanje azila v Republiki Sloveniji kot očitno neutemeljeno na podlagi 2. alineje 2. odstavka 35. člena ZAzil. Tako je odločila, ker je ugotovila, da je tožnik zapustil matično državo izključno iz ekonomskih razlogov.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi tožene stranke. Tožena stranka je svojo odločitev pravilno oprla na razloge po 2. alineji 2. odstavka 35. člena ZAzil. Iz upravnega spisa in navedb tožnika v prošnji za azil izhaja, da je matično državo zapustil izključno iz ekonomskih razlogov, ker tam nima zaposlitve. Tožnik je na posebno vprašanje, ali je bila slaba ekonomska situacija v matični državi edini razlog, da je zapustil matično državo odgovoril pritrdilno. Na vprašanje, če je bil kdaj v matični državi osebno preganjan zaradi narodnosti, vere, rase, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini pa je tožnik izrecno odgovoril, da iz teh razlogov v matični državi ni bil preganjan. Sodišče je odločilo na seji. Tožnik je sicer predlagal svoje zaslišanje, vendar ni navedel nobene okoliščine ali kršitve, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da bo na ta način mogoče dejansko stanje dopolniti z ugotovitvami, ki bi bile pomembne za odločitev.

Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi v celoti ugodi. Odločba tožene stranke je nepravilna, saj v Republiko Slovenijo ni prišel zgolj zaradi ekonomskih razlogov. Če bi ga sodišče zaslišalo, bi se prepričalo, da je bil izpostavljen sistematičnemu preganjanju in da mu policija ni nudila ustrezne zaščite. Sodišče prve stopnje bi ga moralo zaslišati na glavni obravnavi. S tem je kršilo načelo zaslišanja stranke in je sodba že zaradi tega izpodbojna. Če bi ga sodišče zaslišalo, bi se prepričalo, da je bil prisiljen pobegniti iz izvorne države, ker je bil v življenjski nevarnosti, saj so ga preganjali kot Albanca in prijava na policijo nima nobenega učinka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 2. alineje 2. odstavka 35. člena ZAzil pristojni organ takoj odloči o stvari in prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno zavrne, če je prosilec za azil prišel izključno iz ekonomskih razlogov, ali če je iz njegove prošnje očitno, da mu v njegovi izvorni državi ne grozi preganjanje.

Na podlagi tožnikovih izjav je tudi po presoji pritožbenega sodišča mogoče sklepati, da je tožnik zaprosil za azil izključno iz ekonomskih razlogov. Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa je tožnik v prošnji sam navedel, da je v Republiko Slovenijo prišel na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje iz razloga sezonskega dela. Delal je pri R.V. v D. v času od 1.6.2006 do 26.12.2006, ko mu je dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, izdano na podlagi 34. člena Zakona o tujcih, poteklo. Tožena stranka je navedeno dejstvo preverila na podlagi svoje uradne evidence, v upravnem spisu pa se nahajajo listine, ki to potrjujejo.

V razlogih izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje obrazložilo, zakaj je odločilo na seji. Tožnik v tožbi ni navedel, glede katerih razlogov oziroma okoliščin naj bi bil zaslišan na glavni obravnavi in v zvezi s tem ni navedel nobenih dokazov, ki naj bi jih sodišče na obravnavi izvedlo in ki bi lahko vplivali na drugačno ugotovitev dejanskega stanja.

Glede na navedeno, določbe postopka v upravnem sporu niso bile kršene, na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pa je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. Tožnikov pavšalni pritožbeni ugovor, da je bil prisiljen pobegniti iz izvorne države, kjer so ga preganjali kot Albanca, zato ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zato kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 76. člena ZUS-1 pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.