Jedro

Ena od pravic, na katero morajo biti laiki opozorjeni, je tudi možnost prositi za oprostitev plačila stroškov postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim tožnik zahteva od toženca plačilo 80.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je tudi, da je tožnik dolžan tožencu povrniti 3.181,54 EUR pravdnih stroškov.

Zoper takšno sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da mu ni bilo znano, da ima pravico do brezplačne pravne pomoči. Res je, da bi stroške za izvedbo dokaza z izvedencema moral kriti tožnik, vendar je na obravnavi povedal, da tega ne zmore. V štiričlanski družini je namreč zaposlena le njegova žena, ki pa opravlja delo snažilke. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V skladu z 12. členom Zakona o pravdnem postopku

(1)

sodišče opozori stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, katera pravdna dejanja lahko opravi. Splošna dolžnost poučevanja se nanaša le na pravice procesne narave, sodišče pa s pomočjo eni stranki ne sme ustvariti neravnotežja v pravdi. Sodišče mora pravne laike med drugim opozoriti tudi na možnost oprostitve plačila stroškov postopka

(2).

Sodišče prve stopnje je zahtevek za plačilo odškodnine zavrnilo, saj vprašanj o tem, kakšna škoda je nastala tožniku in ali je vsa zatrjevana škoda posledica obravnavanega škodnega dogodka, brez izvedenca medicinske stroke ni moglo presojati. Tožnik je sicer predlagal izvedbo dokaza z izvedenci (travmatologom, stomatologom in okulistom), vendar predujma (ki ga je sodišče določilo na 2.500,00 EUR), kljub temu, da mu je sodišče v zvezi s tem dvakrat določilo rok 60 dni, ni založil. Sodišče je zato izvedbo dokaza z izvedenci opustilo, tožnik pa tako okoliščin v zvezi z vrsto in vzrokom škode ni uspel dokazati.

Tožnik je bil s sklepom z dne 15. 10. 2007 oproščen plačila sodnih taks v tem postopku, ker je sodišče ugotovilo, da bi bila s plačilom sodnih taks (taksa za tožbo je znašala 800,00 EUR) občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo on in ostali člani skupnega gospodinjstva. Ko je zaprosil za podaljšanje roka za plačilo predujma, je tožnik pojasnil, da je brezposeln in brez dohodkov. Dne 28. 4. 2010, ko je pooblaščenec tožniku odpovedal pooblastilo za zastopanje, je tožnik kot prava nevešča stranka ostal v postopku brez strokovne pomoči. Od odpovedi pooblastila do oprave naroka za glavno obravnavo dne 5. 7. 2010 je sodišče tožnika še dvakrat (dne 3. 5. 2010 in 18. 5. 2010) pozivalo k plačilu predujma.

Sodišče prve stopnje bi tedaj moralo tožnika skladno z določbo 12. člena ZPP opozoriti na možnost uveljavljanja brezplačne pravne pomoči (kot oprostitev plačila stroškov za izvedenca). Sodišče pa ga o tem ni poučilo niti v pozivih k takojšnji založitvi predujma niti kako drugače. Prav tako ga o tem ni poučilo na naroku za glavno obravnavo, čeprav je tam na vprašanje sodišča, zakaj ni založil predujma, izrecno pojasnil, da nima denarja. Po prepričanju pritožbenega sodišča je imelo sodišče prve stopnje tudi na samem naroku dovolj časa, da bi tožnika opozorilo na njegovo procesno pravico, kljub temu, da je ta zapustil razpravno dvorano po treh minutah, saj je celoten narok trajal le pet minut. Zaradi opustitve dolžnosti sodišča prve stopnje, določene v 12. členu ZPP, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 12. členom ZPP. Te kršitve je potrebno uveljavljati takoj, ko je to mogoče, že pred sodiščem prve stopnje, razen če stranka kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti

(3).

Tožnik kršitve brez svoje krivde ni uveljavljal že na prvi stopnji, saj glede na njeno vsebino (ker o pravici ni bil poučen) niti ni mogel vedeti, da ta sploh obstaja.

Pritožba je utemeljena, zato je višje sodišče v skladu s 1. odstavkom 354. člena ZPP sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je v obravnavanem primeru takšne narave, da ne omogoča, da bi jo odpravilo višje sodišče. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče tožnika opozoriti na njegovo možnost uveljavljanja brezplačne pravne pomoči. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007-ZPP-UPB3 in 45/2008, v nadaljevanju ZPP

(2) Povzeto po: N. Betetto v Ude, Betetto, Galič, Rijavec, Wedam Lukić, Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2005, 1. knjiga, str. 113 - 115. (3) 286.b člen ZPP