Jedro

V postopku preklica pogojne obsodbe sodišče le ugotavlja razloge za obsojenčevo nespoštovanje obveznosti, ki mu jo je s pravnomočno sodbo naložilo sodišče v kazenskem postopku in jih sankcionira. V postopku se ne razrešujejo pravna vprašanja. Uspeh obsojenca v postopku ni odvisen od strokovne pomoči odvetnika. Ob takem stanju stvari, kot je obravnavana, ko gre za takšen postopek, tudi po mnenju sodišča ne gre za zadevo, ki bi izpolnjevala pogoj za dodelitev BPP v smislu izpolnjevanja vsebinskega pogoja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je podpredsednik Okrožnega sodišča v Krškem – Strokovna služba za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: BPP) zavrnil tožnikovo prošnjo za odobritev BPP z dne 20. 10. 2014. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za BPP za zastopanje in svetovanje po odvetniku na naroku 4. 11. 2014 v zadevi Okrajnega sodišča v Sevnici II Kr 9682/2012. Iz obrazložitve izhaja, da je v navedeni zadevi bil že 21. 1. 2014 opravljen narok za preklic pogojne obsodbe, na katerem je tožnik, kot obsojeni, ki ni izpolnil posebnega pogoja, podal izjavo, kot jo navaja tožena stranka. Tožena stranka je slednje ugotovila na podlagi vpogleda v spis Okrajnega sodišča v Sevnici I K 9682/2012, kjer se nahaja tudi dopis Ministrstva za finance z dne 13. 8. 2014, da je tožnik v osebnem stečaju.

Tožena stranka se sklicuje na prvi, drugi in tretji odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), ki ju citira. V postopku preklica pogojne obsodbe sodišče le ugotavlja razloge za obsojenčevo nespoštovanje obveznosti, ki mu jo je s pravnomočno sodbo naložilo sodišče v kazenskem postopku in jih sankcionira. V postopku se ne razrešujejo pravna vprašanja. Uspeh obsojenca v postopku ni odvisen od strokovne pomoči odvetnika. Tožnik je bil z navedenim postopkom seznanjen. Predhodno je bil izveden postopek za preklic pogojne obsodbe že 22. 10. 2013, ko se je tožniku podaljšal rok za izpolnitev obveznosti za tri mesece. Tožnik je na naroku 21. 1. 2014 tudi že povedal razloge, zakaj svoje obveznosti po pogojni obsodbi še ni izpolnil. S tem je izkazal, da postopek razume ter da ve v zvezi s čim teče postopek za preklic pogojne obsodbe. Tožena stranka ugotavlja, da v obravnavani zadevi tožnik ne izpolnjuje vsebinski pogoj za dodelitev BPP, zato ni odločala o kumulativnem premoženjsko-finančnem pogoju.

Tožnik v tožbi navaja razloge zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanje in napačne uporabe materialnega prava po točkah 1 in 3 prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Tožena stranka napačno ugotavlja, da ni izpolnjen vsebinski pogoj, ker se v takšnem postopku ne razrešujejo pravna vprašanja in napačno meni, da uspeh ni odvisen od strokovne pomoči odvetnika. Tožniku v takšnih postopkih nedvomno koristi strokovna pomoč odvetnika, kateri mora biti pozoren, da bo stranka izpostavila vse okoliščine, ki so pomembne za odločitev. Dejansko stanje se ugotavlja v povezavi z materialnim procesnim pravom, ki določa, katere okoliščine so pravno relevantne. Da bi lahko tožnik navedel vse pravno relevantne okoliščine, mora poznati pravo ali pa imeti strokovno pomoč prava veščega pooblaščenca. Irelevantno je, ali je bil tožnik z navedenim postopkom že seznanjen kot tudi navedba, da tožnik postopek razume. Navaja sodbo Upravnega sodišča RS I U 428/2014 z dne 26. 3. 2014. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka je dostavila upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Namen BPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). BPP pa se odobri na način in pod pogoji ter v skladu z merili, ki jih določa ZBPP. Pri presoji dodelitve BPP se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Gre za kumulativno izpolnjevanje objektivnega in subjektivnega pogoja. Torej je v zadevi za dodelitev BPP potrebno, da gre za razumno zadevo in da gre za izpolnjevanje finančnega pogoja. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabljala pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. To pomeni, da je v povezavi s 24. členom ZBPP treba upoštevati okoliščine konkretnega primera, torej vprašanje ali ima prosilec verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno se postopka udeleževati oziroma vlagati pravna sredstva.

Iz dejanskega stanja izhaja, da želi tožnik BPP za zastopanje in svetovanje po odvetniku na naroku 4. 11. 2014 v zadevi Okrajnega sodišča v Sevnici II Kr 9682/2012, v okviru katere teče postopek za preklic pogojne obsodbe, ki je bila tožniku izrečena 10. 11. 2009. Iz ugotovitev tožene stranke izhaja, da je bil z navedeno pogojno obsodbo tožnik spoznan za krivega storitve dveh kaznivih dejanj goljufije in mu je bila določena enotna kazen 9 mesecev zapora, s preizkusno dobo pet let po pravnomočnosti sodbe ter s posebnim pogojem, da mora v roku dveh let od pravnomočnosti sodbe (pravnomočnost 19. 11. 2009) oškodovancu A. d.o.o. plačati polovico od zneska 14.845,13 EUR, oškodovancu B. d.o.o. (sedaj C. d.o.o.) pa polovico od zneska 17.752,81 EUR. Iz obrazložitve sklepa tožene stranke izhaja, da je bil v zadevi 21. 1. 2014 že opravljen narok za preklic pogojne obsodbe. Tožnik je na naroku kot obsojeni izjavil, da je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, da dela le priložnostno, da ima v teku več izvršilnih zadev na Okrajnem sodišču v Brežicah. Med drugim tudi zaradi kredita v višini 15.000,00 EUR in da je klical na A. in B., da bi jima poplačal vsaj glavnico,vendar pa se pri oškodovancih potem ni oglasil, ker ni dobil denarja, ki mu ga dolgujejo njegovi dolžniki. Gre za opravljen narok za preklic pogojne obsodbe, ker obsojeni ni izpolnil posebnega pogoja. Iz spisa Okrajnega sodišča v Sevnici I K 9682/2012 tudi izhaja, da je tožnik v osebnem stečaju, saj je Okrožno sodišče v Krškem s sklepom St 3157/2014 z dne 11. 8. 2014 začelo postopek osebnega stečaja.

V obravnavni zadevi je za tožnika predvsem sporno stališče tožene stranke, da tožnik do BPP ni upravičen, ker mu odvetnik pri tem ne bi mogel nič pomagati in ker naj ne bi bil uspeh tožnika kot obsojenca v tem postopku odvisen od strokovne pomoči odvetnika, ter da je bil tožnik z navedenim postopkom že seznanjen, glede na predhodno izveden postopek za preklic pogojne obsodbe 22. 10. 2013, ko se mu je podaljšal rok za izpolnitev obveznosti za tri mesece.

Po mnenju sodišča so razlogi za takšno odločitev utemeljeni predvsem v okoliščinah konkretnega primera, kot so zgoraj navedeni, saj se sodišče s takšnim stališčem tožene stranke strinja, glede na izid v zadevah s podobnim dejanskim stanjem. Razlogi, ki jih je iskati v okviru razlage 24. člena ZBPP, so torej predvsem v tem, ali ima v konkretnem primeru tožnik verjetne izglede za uspeh. Po mnenju sodišča je odločitev glede razlage teh razlogov utemeljena v navedeni določbi ZBPP. Predvsem zato, ker je razvidno, da je bil 21. 1. 2014 že opravljen narok za preklic pogojne obsodbe. Na naroku je tožnik kot obsojeni, ki ni izpolnil posebnega pogoja, pojasnil okoliščine oz. podal izjavo, kot je zgoraj razvidna in se nanjo sklicuje tudi tožena stranka. Pred tem oz. predhodno je tudi že bil izveden postopek za preklic pogojne obsodbe tožniku dne 22. 10. 2013. Takrat je bil tožniku podaljšan rok za izpolnitev obveznosti za tri mesece. Sodišče se zato strinja z razlogi tožene stranke, ko ugotavlja, da je tožnik na naroku 21. 1. 2014 povedal razloge, zakaj svoje posebne obveznosti po pogojni obsodbi še ni izpolnil, da je seznanjen s postopkom ter da strokovna pomoč odvetnika v konkretni zadevi, ko se je zoper tožnika začel tudi postopek osebnega stečaja, glede na izid postopka v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ni skladna z določbo tretjega odstavka 24. člena ZBPP.

V obravnavanem primeru se presoja prošnja za dodelitev BPP za narok v postopku preklica pogojne obsodbe, v katerem lahko sodišče, če ugotovi, da obsojenec ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s sodbo, izda sodbo, s katero obsodbo prekliče in izreče kazen ali določi nov rok za izpolnitev obveznosti ali pa odpravi ta pogoj oziroma postopek za preklic pogojne obsodbe s sklepom ustavi (506. člen Zakona o kazenskem postopku, v nadaljevanju ZKP). Navedena določba torej ureja postopek preklica pogojne obsodbe zaradi obsojenčeve neizpolnitve naložene obveznosti. Materialna podlaga za sprejem odločitve sodišča pa je v določbi 61. člena KZ-1, saj se v postopku preklica pogojne obsodbe ne odloča ponovno o obtožbi oziroma kaznovanju, temveč zgolj sankcionira njegovo nespoštovanje s pravnomočno sodbo naložene obveznosti. Iz razlogov tožene stranke tudi izhaja, da je bilo že v zadevi, v kateri je tožnik prosil za dodelitev BPP, sodišče takšen postopek že izvedlo, obsojenca tudi že zaslišalo in mu v predhodnem postopku 22. 10. 2013 tudi že podaljšalo rok za izpolnitev obveznosti za tri mesece. Tožnik je na naroku v obravnavani zadevi, v kateri prosi za dodelitev BPP, 21. 1. 2014, izjavil oz. povedal razloge, zakaj svoje obveznosti po pogojni obsodbi še ni izpolnil (prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, nima stalne zaposlitve, odprtih več izvršilnih zadev na Okrajnem sodišču v Brežicah), zoper njega pa se je tudi začel postopek osebnega stečaja.

Zato tudi po presoji sodišča v obravnavani zadevi tožnikov uspeh v zaprošenem postopku ni odvisen od strokovne pomoči odvetnika. Gre za postopek, ki je tožniku znan in v katerega nadaljevanju bo sodišče ugotavljalo predvsem dejanske okoliščine, ki so tožniku onemogočile izpolnitev naloženega pogoja. Torej ne bo šlo za reševanje pravnih vprašanj. V postopku preklica pogojne obsodbe sodišče namreč ugotavlja razloge in na podlagi teh ugotovitev sankcionira obsojenčevo nespoštovanje s pravnomočno sodbo naloženih obveznosti. Ob takem stanju stvari, kot je obravnavana, ko gre za takšen postopek, tudi po mnenju sodišča ne gre za zadevo, ki bi izpolnjevala pogoj za dodelitev BPP v smislu izpolnjevanja vsebinskega pogoja iz prvega odstavka v povezavi s tretjim odstavkom 24. člena ZBB, tako kot pravilno ugotavlja tudi tožena stranka. Ob tem sodišče ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za podobno situacijo, o kateri je sodišče že odločalo (glej sodbo Upravnega sodišča RS IV U 81/2012). Sodišče je seznanjeno tudi s sodbo tega sodišča v zadevi I U 428/2014, na katero se tožnik sklicuje. Vendar po presoji sodišča v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo, kot želi prikazati tožnik, zato sodišče njegove očitke zavrača. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

Sodišče je odločalo brez glavne obravnave (odločanje na seji) na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj relevantne okoliščine v zadevi niso sporne, sporno je pravno vprašanje.

Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.