Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pravni prednik tožnice in toženec sta 23. 10. 2008 sklenila predpogodbo za travnik za kupnino 54.248 EUR. Dogovorila sta se, da bo glavna pogodba sklenjena takoj, ko bo del nepremičnine odmerjen in izvzet iz režima zaščitene kmetije. Istega dne sta isti stranki sklenili še posojilno pogodbo, s katero je pokojni tožencu posodil isti znesek 54.248 EUR (10 % letne obresti). Do tu med strankama ni razhajanj. Po trditvah tožnice naj bi bilo posojilo del prodajnega posla, saj bi se znesek pobotal s plačilom kupnine po glavni pogodbi, pri čemer je bil rok za vračilo posojila določen (3 leta) in vezan na skrajni rok za izpolnitev predpogodbe - sklenitev glavne pogodbe. V ločeni pravdi je bilo ugotovljeno, da glavne pogodbe ni mogoče skleniti, kriv pa je toženec. Ta, nasprotno, trdi, da se je pokojni zavezal, da bo travnik izvzel iz režima zaščitene kmetije, za posojilo pa, da je navidezno, sklenjeno samo zato, da je lahko prišlo do zavarovanja s hipoteko. Tožnica je s tožbo zahtevala vračilo posojila, toženec pa z nasprotno tožbo uporabnino, ker je pokojni zemljišče uporabljal - tožnica se je zahtevku uprla s pobotnim ugovorom, ki se nanaša na pogodbeno kazen zaradi neizpolnitve predpogodbe. Zahtevek za plačilo uporabnine po nasprotni tožbi je/bo po odločitvi višjega sodišča predmet novega postopka pred sodiščem prve stopnje.

2. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku po tožbi in tožencu naložilo, da tožnici plača 54.248 EUR, z obrestmi, ob sočasni obveznosti tožnice, da mu izstavi listino za izbris hipoteke. Tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi je delno ugodilo in tožnici naložilo, da tožencu plača 57.258 EUR z obrestmi, v presežku pa je (za 105.595,52 EUR) njegov zahtevek zavrnilo, zavrnilo je tudi tožničin pobotni ugovor. Odločilo je še o stroških postopka.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in razveljavilo odločitev glede plačila uporabnine, medtem ko je zavrnilo njeno pritožbo, ki se nanaša na odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega pobotnega ugovora. Prav tako je višje sodišče delno ugodilo pritožbi toženca, sodbo v ugodilnem delu delno spremenilo tako, da je zavrnilo plačilo obresti (za čas od 24. 10. 2011 do 24. 8. 2013), razveljavilo zavrnilni del za plačilo uporabnine ter odločitev stroških postopka, v preostalem pa zavrnilo pritožbo in potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča o toženčevi dolžnosti, da vrne posojilo.

4. Zoper odločitev sodišča druge stopnje, da je dolžan vrniti posojilo, je toženec vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednji vprašanji: 1. Ali sta sodišči prve in druge stopnje v zvezi s "posojilno" pogodbo z dne 23.10.2008 pravilno, sploh upoštevaje vse listinske dokaze in pričevanja prič, ob vseskozi izpostavljenih trditvah toženca, uporabili določila Obligacijskega zakonika glede skupnega namena pogodbenikov, t.j. da je posojilna pogodba z dne 23.10.2008 dejansko samo navidezna pogodba oz., ali sta sodišči sploh ugotavljali pravo voljo pogodbenih strank posojilne pogodbe z dne 23.10.2008, ko je toženec vseskozi zatrjeval in izpostavljal in tako tudi kažejo vsa listinska dokazila, da je bila posojilna pogodba z dne 23.10.2008 v celoti navidezna in da je prikrivala drug posel, to je prodajno pogodbo z avansno izročitvijo kupnine za plačilo za del zemljišča, ki je bilo predmet dogovora med prednikom tožnice A. A. in tožencem, vse vezano na prodajno predpogodbo sklenjeno 23.10.2008 in da je bila posojilna pogodba z dne 23.10.2008 sklenjena izključno samo zaradi tega, da se je pokojni A. A.1 zavaroval glede vnaprejšnjega plačila kupnine in da je tako posledično razpolagal s pogodbeno podlago za vpis zavarovanja s hipoteko na nepremičnini? 2. Ali sta sodišči pravilno uporabili določila Obligacijskega zakonika glede zastaranja zahtevka tožnice, glede na to, da so bili leta 2010 izpolnjeni vsi pogoji za sklenitev glavne prodajne pogodbe glede na IV. točko prodajne predpogodbe z dne 23.10.2008, ko je bil za vse posle v zvezi s pripravo in izpolnitvijo pogojev za glavno pogodbo pooblaščen in zadolžen pravni prednik tožnice, v položaj katerega je z njegovo smrtjo vstopila tožnica in je tako do 24.8.2016 potekel 5 letni zastaralni rok, tako glede zahtevka za glavnico, kot glede pogodbenih in zakonskih zamudnih obresti, saj je tožnica zatrjevala, da sta oba posla povezana?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 sopogodbenik toženca pri obeh pogodbah