Jedro

Ker je sodišče druge stopnje prvostopenjsko sodbo spremenilo, obdolženi pa se nahaja v priporu, je bilo dolžno skladno z določbo tretjega odstavka 394. člena ZKP preizkusiti ali so še dani razlogi za pripor in s sklepom ugotoviti, da so razlogi za pripor še podani, ali pa pripor odpraviti. Pri tem preizkusu je sodišče druge stopnje ugotovilo, da so razlogi za pripor še vedno podani.

Pripor je glede na vse predstavljene okoliščine, predvsem obdolženčevo vztrajnost ter številčnost in težo kaznivih dejanj ter podani psihični motnji tudi nujen in neizogibno potreben ukrep, saj je le z njim mogoče preprečiti ponavljanje kaznivih dejanj in zagotoviti varnost ljudi. Milejši ukrep (npr. hišni pripor) ne pride v poštev, saj ne bi bil zadostno zagotovilo, da obdolženi kaznivih dejanj ne bi ponavljal glede na dejstvo, da je praktično vsa kazniva dejanja izvrševal v neposredni bližini svojega doma.

Izrek

Ugotovi se, da je pri obdolženemu A. A. še podan priporni razlog po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 432. člena ZKP.

Obrazložitev

1.Višje sodišče v Ljubljani je po opravljeni seji dne 6. 1. 2026, ko je odločalo o pritožbah obdolženčevega zagovornika in okrajne državne tožilke zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani II K 12784/2025 z dne 29. 8. 2025, odločilo, da se izpodbijana sodba v odločbah o krivdi, pravni kvalifikaciji, kazenski sankciji in vštetju pripora spremeni tako, da se iz abstraktnega in konkretnega dela opisa kaznivega dejanja pod točko I/I izpusti besedilo, ki se nanaša na kvalificirano obliko kaznivega dejanja ter je nato kaznivo dejanje pravno opredelilo kot kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. Obdolžencu je za to kaznivo dejanje določilo kazen pet mesecev zapora ter odločilo, da se obdolžencu prekliče pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom, izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 52018/2023 z dne 17. 1. 2024, pravnomočna istega dne, z določeno enotno kaznijo eno leto in štiri mesece zapora in preizkusno dobo štirih let. Nato je obdolžencu po določbah o steku, upoštevaje kot določene kazen pet mesecev zapora za kaznivo dejanje pod točko I/I, kazni tri mesece zapora za vsako kaznivo dejanje pod točkami I/II/a, b in I/III/a, b in c in kazen eno leto in štiri mesece zapora iz preklicane pogojne obsodbe, izreklo enotno kazen dve leti in devet mesecev zapora. Obdolžencu je v izrečeno kazen vštelo čas pridržanja in pripora od dne 16. 7. 2023 do 17. 1. 2024 in od 18. 2. 2005 dalje. Sicer je pritožbo obdolženčevega zagovornika v celoti ter v preostalem pritožbo okrajne državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeni in je v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Ker je sodišče druge stopnje prvostopenjsko sodbo spremenilo, obdolženi pa se nahaja v priporu, je bilo dolžno skladno z določbo tretjega odstavka 394. člena ZKP preizkusiti ali so še dani razlogi za pripor in s sklepom ugotoviti, da so razlogi za pripor še podani, ali pa pripor odpraviti. Pri tem preizkusu je sodišče druge stopnje ugotovilo, da so razlogi za pripor še vedno podani.

3.Obdolženi se nahaja v priporu iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP in sicer od 18. 2. 2025 dalje. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je utemeljen sum za obdolžencu očitana kazniva dejanja prešel v gotovost, saj je obsodilna sodba zoper obdolženca potrjena s strani sodišča druge stopnje.

4.Prav tako je še vedno podana ponovitvena nevarnost. Obdolženi je bil namreč spoznan za krivega kar šestih kaznivih dejanj (gre torej za velik obseg kriminalne količine), katerih teža je velika, saj jih je izvrševal kontinuirano skozi obdobje treh tednov na škodo treh različnih oškodovancev. S takšnim izvrševanjem večjega števila kaznivih dejanj je tako pokazal veliko vztrajnost, obenem pa nasilje stopnjuje, saj so njegove grožnje prerasle že v fizično nasilje. Oškodovanec B. B. je bil tudi lahko telesno poškodovan. Obdolženi je že predkaznovan. Bil je že obsojen za kazniva dejanja z elementi nasilja s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 52018/2023 z dne 17. 1. 2024, pravnomočna istega dne, za kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi po tretjem v zvezi z drugim in prvim odstavkom 299. člena KZ-1 in za kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 300. člena KZ-1. Izrečena mu je bila pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom in navodili in določeno enotno kaznijo eno leto in štiri mesece zapora s preizkusno dobo štirih let, ki bi se iztekla 17. 1. 2028. Obdolženi je torej vsa v tem postopku obravnavana kazniva dejanja storil v preizkusni dobi in sicer že v prvem letu sicer 4-letne preizkusne dobe. Iz podatkov v spisu tudi izhaja, da se ga oškodovanci in prebivalci ... bojijo, da je obdolženi nepredvidljiv, da vztrajno ponavlja nasilne vedenjske vzorce, da je izredno vztrajen pri tem in brez vsakršnih zadržkov, saj vsakodnevno nadleguje svoje znance in mimoidoče, jih ustrahuje, jim grozi, občani pa opozarjajo tudi na to, da vozi nepredvidljivo in hitro, tudi po pločnikih, zaradi česar se ga celotna ... ulica boji in si ga tudi ne upajo prijaviti policiji, ker se bojijo, da bi jim potem kaj naredil. Iz spisovne dokumentacije tudi izhaja, da so policisti imeli v zadnjem mesecu pred odrejenim priporom zoper obdolženca večkratne intervencije, večkrat pa so mu bili izdani tudi plačilni nalogi in odrejeno pridržanje po drugem odstavku 109. člena ZP-1 zaradi kršitve ZJRM-1. Iz odpustnega pisma psihiatrične klinike Ljubljana z dne 19. 2. 2025 izhaja, da je bil obdolženec 18. 2. 2025 že dvajsetič sprejet v Center za klinično psihiatrijo UPK Ljubljana zaradi heteroagresivnih zapletov ob maničnem poslabšanju osnovne bolezni in da je delno opustil terapijo. Da obdolženi neredno jemlje predpisano mu terapijo, pa je na glavni obravnavi potrdil tudi izvedenec psihiatrične stroke. Policisti so bili v času med 29. 1. 2025 in 18. 2. 2025 večkrat dnevno klicani na razne interventne dogodke na območju ..., saj je obdolženec izrekal grožnje različnim osebam, jih psihično in fizično napadal in z vozilom vsakodnevno kršil cestnoprometne predpise zaradi prehitre vožnje, vožnje pod vplivom alkohola in vožnje pod vplivom prepovedanih substanc. Iz izvedenskega mnenja psihiatrične stroke izhaja, da sta pri obdolžencu sočasno prisotni dve psihični motnji, in sicer bipolarna motnja razpoloženja in disocialna osebnostna motnja, pri tem pa je za slednjo značilno neupoštevanje družbenih obveznosti in popolno nezainteresiranost za čustva drugih, toleranca do neuspehov in prag za sprostitev agresivnosti, vključno z nasiljem, sta nizka, kar ob upoštevanju, da se njena klinična slika tekom časa le malo spreminja, pri obdolžencu povečuje nevarnost ponavljanja protipravnih ravnanj. Za vsa kazniva dejanja je bila obdolžencu (poleg tega mu je sodišče druge stopnje pogojno obsodbo tudi preklicalo) izrečena enotna zaporna kazen v trajanju dve leti in devet mesecev zapora. Na podlagi vsega navedenega je na mestu zaključek, da obstoji realna in konkretna nevarnost, da bi na prostosti nadaljeval s takšnimi kaznivimi dejanji, saj obdolženca niti predhodno izrečena pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom ni odvrnila od izvrševanja novih številnih kaznivih dejanj v kratkem časovnem obdobju zoper različne oškodovance.

5.Pripor je glede na vse zgoraj predstavljene okoliščine, predvsem obdolženčevo vztrajnost ter številčnost in težo kaznivih dejanj ter podani psihični motnji tudi nujen in neizogibno potreben ukrep, saj je le z njim mogoče preprečiti ponavljanje kaznivih dejanj in zagotoviti varnost ljudi. Milejši ukrep (npr. hišni pripor) ne pride v poštev, saj ne bi bil zadostno zagotovilo, da obdolženi kaznivih dejanj ne bi ponavljal glede na dejstvo, da je praktično vsa kazniva dejanja izvrševal v neposredni bližini svojega doma.

6.Prav tako je pripor še vedno sorazmeren, saj je bila obdolžencu izrečena enotna kazen dve leti in devet mesecev zapora, obdolženi pa je v priporu 11 mesecev, poleg tega pa se mu v izrečeno kazen všteje še čas pripora iz preklicane pogojne obsodbe (približno pol leta).

7.Glede na pojasnjeno je sodišče druge stopnje odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201, 201/1, 201/1-3, 394, 394/3, 432, 432/1, 432/1-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.