Jedro

Odločitev je pravilno oprta na 86. člen ZZVZZ, po katerem ima tožnik pravico zahtevati povrnitev škode od tistega, ki je namenoma povzročil okvaro zdravja zavarovane osebe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevku za plačilo 10.895,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 6. 2020 tožencu naložilo povrnitev tožnikovih stroškov postopka.

2. Toženec v pritožbi zoper sodbo uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zmotno je stališče v izpodbijani sodbi, da oškodovanec ni prispeval k nastanku škode. Iz listin v kazenskem spisu izhaja njegova sokrivda. Vzrok za toženčevo ravnanje je namreč v predhodnem ravnanju oškodovanca. Dejanje je storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. V sodbi je ugotovljeno, da se oškodovanec ni zadovoljil s posledicami stečajnega postopka, da je v letu 2011 in 2012 pritiskal na toženca zaradi plačila, da mu je grozil, ga klical po telefonu in se z njim srečeval, da je toženec ta srečanja doživljal kot obremenjujoča, da ga je k odločitvi za storitev dejanja privedla generalizirana stresna motnja ob oškodovančevih dolgotrajnih pritiskih kot intenzivnem stresnem dejavniku. Iz sodbe, izdane v kazenskem postopku, izhaja, da je bil toženec žrtev oškodovančevega izsiljevanja. Temelj obravnavanega odškodninskega zahtevka zato ni podan, v vsakem primeru pa bi moralo sodišče ugotoviti, da je oškodovanec prispeval k nastanku škode in da njegov prispevek znaša vsaj 50 %.

3. Tožnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je od toženca zahteval povrnitev stroškov zdravljenja, ki je bilo posledica storitve kaznivega dejanja poskusa umora. Odločitev o utemeljenosti zahtevka in zavrnitvi toženčevega ugovora, da je oškodovanec prispeval k nastanku škode, temelji na ugotovitvah, - da je bil toženec pravnomočno obsojen za poskus kaznivega dejanja umora, ki ga je storil tako, da je pred dejanjem pridobil dve pištoli in naboje, da je oškodovanca z namenom, da mu na zahrbten način vzame življenje in truplo skrije v predhodno izkopano jamo, zvabil s seboj s pretvezo, "da mu bo nekaj pokazal", ga z avtom odpeljal v gozd v bližino predhodno izkopane jame in ga takoj, ko sta izstopila iz vozila, v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti namerno ustrelil v trebuh, ko je oškodovanec začel bežati, pa še v hrbet v levo ramo in desno koleno, in mu s tem prizadejal strelno poškodbo trebuha, ozkega črevesa, oporka, glave trebušne slinavke in mišičja ob hrbtenici, obstrel desnega kolena ter strelno poškodbo hrbta v področju leve lopatice in mišic, - da so stroški zdravljenja in nadomestila plač znašali 10.895,41 EUR, - da si je toženec pri oškodovancu in drugih osebah izposojal visoke denarne zneske, da so upniki v postopku osebnega stečaja zoper toženca prijavili za več kot 800.000 EUR terjatev, in da je oškodovančeva terjatev do toženca z zaključkom stečajnega postopka postala neizterljiva, - da je oškodovanec kljub temu želel priti do plačila in na toženca izvajal pritiske in mu grozil, naj dolg poplača, če ne želi, da se njemu ali bližnjim kaj zgodi, in da je toženec ta srečanja doživljal kot obremenjujoča, - da sta toženca do odločitve za storitev dejanja privedla generalizirana stresna motnja in oškodovančevi dolgotrajni pritiski kot intenziven stresni dejavnik, a je le zadnjo fazo dejanja, ki ga je imel v naklepu storiti, storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, - da je problematičen upniško-dolžniški odnos med oškodovancem in tožencem trajal vrsto let, a se oškodovančevi verbalni pritiski niso sprevrgli v fizično nasilje niti v razmerju do toženca niti do njegovih bližnjih, da sta se redno dobivala in da je oškodovanec ustregel toženčevi želji, da se ne dobivata na njegovem domu in ne obremenjujeta žene ter da toženec ni podal prijave zoper oškodovanca, - da je bila toženčeva namera vzeti življenje oškodovancu vnaprej načrtovana in premišljena.

6. Odločitev je pravilno oprta na 86. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), po katerem ima tožnik pravico zahtevati povrnitev škode od tistega, ki je namenoma povzročil okvaro zdravja zavarovane osebe. Pravilen je tudi zaključek v izpodbijani sodbi, da se glede na vezanost pravdnega sodišča na kazensko sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti (14. člen ZPP) v pravdnem postopku šteje za ugotovljeno, da je toženec namerno ustrelil oškodovanca in da ugotovitve v zvezi z bistveno zmanjšano prištevnostjo ne izključujejo zaključka o namerni povzročitvi škode. Pritožbeno stališče, da ni podan temelj odškodninske odgovornosti, je zato neutemeljeno.

7. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o pravilnosti stališča, da oškodovanec ni prispeval k nastanku škode (171. člen OZ). Pritožnik je le ponovil okoliščine primera, ki po njegovem utemeljujejo oškodovančev prispevek, ni pa podal razlogov, zaradi katerih druge okoliščine, ki jih je sodišče še vključilo v presojo, ne bi smele biti upoštevane. V odgovor na take pritožbene navedbe zadostuje sklic na razloge v izpodbijani sodbi. Dvoma o pravilnosti izpodbijane odločitve pa ne pokaže niti preizkus po uradni dolžnosti. Izrazito nesorazmerje med varovanimi dobrinami (na eni strani verbalni pritiski, na drugi strani napad na življenje) in vnaprej izoblikovan namen pri tožencu, da odvzame življenje oškodovancu, izključujeta sklepanje, da je oškodovanec s svojim ravnanjem prevzel nase tveganje takšne škodljive posledice.

8. Po presoji, da niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi toženčevega predloga za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je vključena v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).