Jedro

Rok za ugovor je začel teči, kot jasno sledi iz opozorila na obvestilu o prispelem pismu, naslednji dan po poteku roka za prevzem pošiljke.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ zavrgel pritožbo tožnice zoper sklep istega organa o davčni izvršbi na dolžničina denarna sredstva. V obrazložitvi sklepa navaja, da je bil sklep o izvršbi tožnici vročen na podlagi fikcije o vročitvi v skladu z določbo četrtega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) dne 31. 1. 2014. Z navedenim dnem je postal tudi izvršljiv. Osemdnevni pritožbeni rok je začel teči 1. 2. 2014 ter je iztekel dne 10. 2. 2014. Iz poštnega žiga o oddaji priporočene pošiljke je razvidno, da je bila ta oddana na pošto dne 14. 3. 2014, torej prepozno. Zaradi navedenega je bilo treba pritožbo na podlagi drugega odstavka 240. člena ZUP zavreči kot prepozno.

Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila pritožbo tožnice kot neutemeljeno. Meni, da je prvostopni organ pravilno ugotovil, da je bila vročitev po 87. členu ZUP opravljena z dnem 31. 1. 2014 ter da je rok za vložitev ugovora iztekel v ponedeljek dne 10. 2. 2014. Ker je iz poštenega žiga o oddaji priporočene pošiljke razvidno, da je bila ta oddana na pošto dne 14. 3. 2014, je bila torej pritožba vložena prepozno. Predmet tega postopka pa ni obravnavanje sklepa o izvršbi, temveč se presoja zgolj zakonitost sklepa o zavrženju pritožbe.

Tožnica v tožbi ugovarja, da so ji bile kršene pravice iz 2., 3., 3a., 8., 14., 15., 22., 23., 24., 26., 27., 29., 33., 35., 54., 127. in 153. člena Ustave RS. Prav tako so bile kršene pravice po Zakonu o davčnem postopku, Zakonu o upravnem postopku, Evropske konvencije o človekovih pravicah ter Kazenski zakonik. S svojo vlogo je zahtevala ustavitev davčnega postopka, saj dokler niso zadeve dokončno zaključene s pravnomočno sodbo, ni dovoljen noben davčni poseg. Velja načelo nedolžnosti, kar pomeni, da dokler krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo, je po 27. členu Ustave RS nedolžna. Do sedaj pa še ni bila izdana pravnomočna sodba, temveč le sklep, ki pa ni sodba sodišča. V davčnem postopku uradna oseba ni upoštevala temeljnega pravnega načela skupnega narodom Evrope, da mora vsaka državna institucija upoštevati, da je državljan prva nevešča oseba in mu to ne sme škoditi, kar pa je v izpodbijanem sklepu zlorabljeno. S postopkom se povzroča materialna in nematerialna škoda, ker ima registrirano gospodarsko dejavnost. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in postopek ustavi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v upravnih odločbah in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavnem primeru je predmet postopka sklep prvostopnega organa, s katerim je ta zavrgel pritožbo tožeče stranke zoper sklep o dovolitvi izvršbe kot prepozno.

Po pregledu spisa in izpodbijanega sklepa sodišče zaključuje, da je le-ta zakonit in pravilen. Iz listin, ki so v spisu, namreč dovolj jasno sledi, da je bil sklep o davčni izvršbi z dne 14. 1. 2014 tožnici vročen v skladu z določbo 87. člena ZUP. Tako ji je bilo dne 16. 1. 2014 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o priporočeni pošti z navedbo, da lahko pismo prevzame v roku 15 dni, ki je začel teči od dne 17. 1. 2014. Rok za prevzem pošiljke na pošti je tako, kot se pravilno ugotavlja že v izpodbijanem sklepu in odločbi druge stopnje, potekel dne 31. 1. 2014. Nadaljnji 8 dnevni rok za ugovor, ki je začel teči, kot jasno sledi iz opozorila na obvestilu o prispelem pismu, naslednji dan po poteku roka za prevzem pošiljke, pa je iztekel dne 10. 2. 2014, glede na to, da je bila zadnji dan roka nedelja. Iz spisov tudi kot nesporno sledi, da je tožnica pritožbo vložila, to je priporočeno oddala na pošto, dne 14. 3. 2014, kar je po poteku roka za pritožbo in s tem prepozno. Prepozno pritožbo pa s sklepom zavrže že organ prve stopnje (drugi odstavek 240. člena ZUP).

Na drugačno odločitev v zadevi ne vplivajo tožbeni ugovori tožeče stranke. Predmet presoje v tem upravnem sporu je nepravočasnost pritožbe, ki jo je vložila tožnica zoper sklep o davčni izvršbi, ne pa pravilnost samega sklepa o davčni izvršbi. Prav tako je bila tožnica v obvestilu o prejeti poštni pošiljki opozorjena na posledice iz 87. člena ZUP na podlagi fikcije vročitve, zato se neutemeljeno sklicuje, da je prava nevešča oseba ter da ji to ne sme biti v škodo. Prav tako ne morejo vplivati na drugačno odločitev sodišča tožničini ugovori v zvezi s kršitvijo ustavnih in konvencijskih pravic, saj se postopek nanaša na procesno odločitev v upravnem postopku glede pravočasnosti vložitve pravnega sredstva.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo zavrnilo kot neutemeljeno, saj je izpodbijana odločitev pravilna in utemeljena na zakonu. O zadevi je sodišče odločilo na seji, saj dejansko stanje med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).