Jedro

Ker tožnik tudi po predhodnemu pozivu sodišča prve stopnje v postavljenem roku ni dopolnil dejanskih tožbenih navedb, da bi bilo mogoče razbrati, kaj s tožbenim zahtevkom zasleduje, je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo (četrti odstavek 108. člena ZPP), na takšno posledico pa je sodišče prve stopnje tožnika tudi predhodno opozorilo (šesti odstavek 180. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo tožnikovo tožbo z dne 27. 9. 2024, ker je ta ni dopolnil skladno s pozivom po 108. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), da bi bila sposobna za obravnavanje.

2.Tožnik zoper sklep sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo po pooblaščenem odvetniku, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom ZPP.

3.Navaja, da je vse, kar je sodišče prve stopnje od njega zahtevalo s sklepom z dne 1. 10. 2024, izpolnil že pred izdajo pozivnega sklepa. Zahtevek je bil namreč vložen v originalu, v dveh izvodih, podpisan, vsak je imel prilogo. Sodišče prve stopnje je vlogo s prilogo tudi že vročilo toženki v postopku pred istim sodiščem v zadevi P 223/2021 in jo pozvalo na odgovor. Tožnik je poleg trditev v vlogi na naroku z dne 7. 9. 2024 še podrobno opredelil zahtevek, in sicer, da gre za stroške, ki so mu nastali z izpolnitvijo ukrepov, ki jih je od njega terjala toženka; da so bili ti ukrepi tožniku naloženi in da so bili brez temelja oziroma ga toženka ni izkazala; da je tožnik izvedel ravno takšne ukrepe, kot so mu bili naloženi; v dokaz se je skliceval na dokumentacijo v spisu in potrditev izvedenca o ustreznosti del (oboje že v spisu P 223/2021). V vlogi je tožnik tudi podrobno specificiral opravljena dela: pripravljalna dela, izdelava podporne konstrukcije, razbremenitev zidu, najem konstrukcije, vključno s cenovno specifikacijo. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da so bile tožbene navedbe podane tudi na naroku.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Predmet pritožbenega preizkusa v obravnavani zadevi je sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožnikove tožbe z dne 27. 9. 2024.

6.Po 180. členu v zvezi s 105. členom ZPP mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, navedbo sodišča in strank, s podatki o naslovih in zastopnikih, sporni predmet, vrednost spornega predmeta in podpis vložnika.

Pri sodišču prve stopnje sta med istima strankama v teku dva pravdna postopka, in sicer postopek P 223/2021 po tožbi sedanje toženke kot tožnice zoper sedanjega tožnika kot toženca zaradi prepovedi vznemirjanja lastninske pravice in odstranitve vira škodne nevarnosti (pcto. 26.016,50 EUR), in postopek P 262/2024 po nasprotni tožbi tožnika (prej toženca) zoper toženko (prej tožnico) zaradi plačila 55.875,00 EUR.

Tožnik je na naroku 27. 9. 2024 pred sodiščem prvem stopnje v zadevi P 223/2021 vložil pripravljalno vlogo, v kateri je med drugim navedel, da so mu nastali stroški s tem, kar je toženka (tam tožnica) od njega neupravičeno terjala, ter priložil specificiran obračun (priloga A1 spisa v obravnavani zadevi), ki zajema pripravljalna dela, izdelavo podporne konstrukcije, razbremenitev zidu, najem konstrukcije, ob čemer je navajal, da je utrpel za 55.875,00 EUR stroškov, ki so nastali izključno iz sledenja toženkinim zahtevkom, kar naj ji sodišče naloži v plačilo v 15 dneh bodisi kot stroške postopka bodisi kot nasprotni zahtevek.

Na naroku z dne 27. 9. 2024 je tožnik (tam toženec) še dodatno navedel, da so z zahtevanimi ukrepi, ki jih je toženka (tam tožnica) zahtevala in so mu bili naloženi, nastali stroški; da so ti ukrepi brez temelja in se je izvedenec že izjasnil, da so ravno ti ukrepi takšni, kot so bili naloženi tožencu; da je v spis vložil obračun in terja povrnitev stroškov; da znesek 55.875,00 EUR uveljavlja kot nasprotni zahtevek, v dokaz izvedbe obračunanih del pa predlaga dokaz z zaslišanjem toženca; ter da so dela tudi že dokumentirana v spisu, razvidna ob ogledu in tudi vsaj do sedaj priznana s strani toženke (tam tožnice). Po pozivu sodišča prve stopnje, da konkretno opredeli zahtevek po nasprotni tožbi, je, prav tako na naroku, navedel, da mu mora tožnica oziroma toženka po nasprotni tožbi plačati znesek 55.875,00 EUR v 15 dneh.

Sodišče prve stopnje je nasprotno tožbo vpisalo na novo (P 262/2024), in tožnika s sklepom z dne 1. 10. 2024 pozvalo, da mora v roku 15 dni dopolniti tožbo z dne 27. 9. 2024, tako da: (-) jo lastnoročno podpiše in jo v dveh izvodih vloži na sodišče prve stopnje; (-) vloži še en izvod prilog; (-) navede dejstva, na katera opira svoj zahtevek in predloži dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo, vse v dveh izvodih; vse z opozorilom o zavrženju tožbe, če ne bo ravnal po pozivu.

7.Iz razlogov izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je bil pozivni sklep z dne 1. 10. 2024 tožniku pravilno vročen 4. 10. 2024, kar izhaja iz priložene vročilnice, in da tožnik tožbe v določenem 15-dnevnem roku ni dopolnil. Tožnik teh ugotovitev pritožbeno ne izpodbija, vztraja le, da je vse, kar je sodišče od njega zahtevalo s pozivnim sklepom z dne 1. 10. 2024, že izpolnil pred izdajo pozivnega sklepa.

8.Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje o zavrženju tožnikove tožbe kot nepopolne. Iz dejstev in predloženih dokazov v tožnikovi tožbi (povzetih v drugem in tretjem odstavku 6. točke obrazložitve tega sklepa) ni mogoče razbrati, kaj tožnik z zahtevkom zasleduje. Nasprotna tožba je samostojna tožba; ko tožena stranka vloži nasprotno tožbo, gre namreč za dve samostojni tožbi, ki ju lahko sodišče združi v skupno obravnavanje ali pa tudi ne, če za skupno obravnavanje niso izpolnjeni pogoji. Tožba je formalno popolna takrat, ko tožnik v njej navede toliko dejstev, da omogočajo jasno identifikacijo zahtevka in njegovo ločitev od drugih zahtevkov, z opisom historičnega dogodka, iz katerega izvaja sklep o nastanku tistega upravičenja, ki ga uveljavlja s tožbo. V obravnavanem primeru v tožnikovi tožbi - vlogi z dne 27. 9. 2024 (kljub dodatnim navedbam na naroku) dejanska podlaga zahtevka ni opredeljena na način, da bi bilo razumljivo, na podlagi česa oz. v zvezi s čim tožnik zahteva plačilo vtoževanega zneska od toženke. Tožnik bi moral konkretno obrazložiti, v kakšnem razmerju je s toženko, da od nje zahteva plačilo, kot tudi, za kakšna dela oz. ukrepe konkretno gre (vrsta, obseg), kdaj in zakaj so bila opravljena. Zgolj sklicevanje na opravljena dela in spis (P 223/2021) brez konkretizacije, ne zadošča, četudi je tožniku jasno, v kakšnem razmerju je, saj gre pri nasprotni tožbi za samostojno tožbo. Ker tožnik tudi po pozivu sodišča prve stopnje v postavljenem roku ni dopolnil svojih tožbenih navedb, da bi bilo mogoče razbrati, kaj s tožbenim zahtevkom zasleduje, je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo (četrti odstavek 108. člena ZPP); na takšno posledico je sodišče tožnika tudi predhodno opozorilo (šesti odstavek 180. člena ZPP). Ker je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe že zaradi navedenega pravilna, se pritožbeno sodišče glede ostalih pritožbenih navedb (v zvezi z lastnoročnim podpisom ter zadostnim številom izvodov tožbe in prilog) ne opredeljuje več.

9.Glede na obrazloženo je tožnikova pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10.Tožnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo (prvi odstavek 163. člena ZPP).

-------------------------------

1Prav vloga.

2Pritožbeno sodišče je zaradi pritožbenega obravnavanja omenjeni spis pridobilo.

3Sodišče prve stopnje je to vlogo vročilo toženki (tam tožnici) kot pripravljalno vlogo (prejeto na naroku) v zadevi P 223/2021 in ne v odgovor kot nasprotno tožbo v sedaj obravnavani zadevi (P 262/2024), kot zmotno zatrjuje tožnik v pritožbi.

4Nasprotna tožba je samostojna tožba; ko tožena stranka vloži nasprotno tožbo, gre namreč za dve samostojni tožbi, ki ju lahko sodišče združi v skupno obravnavanje ali pa tudi ne, če za skupno obravnavanje niso izpolnjeni pogoji.

5Tožba je formalno popolna takrat, ko tožnik v njej navede toliko dejstev, da omogočajo jasno identifikacijo zahtevka in njegovo ločitev od drugih zahtevkov, z opisom historičnega dogodka, iz katerega izvaja sklep o nastanku tistega upravičenja, ki ga uveljavlja s tožbo.

6Zgolj sklicevanje na opravljena dela in spis (P 223/2021) brez konkretizacije, ne zadošča, četudi je tožniku jasno, v kakšnem razmerju je, saj gre pri nasprotni tožbi za samostojno tožbo.

4Na to je tožnika pravilno opozorilo že sodišče prve stopnje s pozivnim sklepom z dne 1. 10. 2024, na katerega se tožnik ni odzval.

5Če je vložena nasprotna tožba, se ta vpiše na novo, pri čemer se zadeva lahko obravnava skupaj s prvo tožbo po določilih procesnih zakonov (tretji odstavek 39. člena Pravilnika o obliki in vsebini posameznih sodnih vpisnikov, imenikov, pomožnih knjig in tipiziranih obrazcev v zvezi s četrtim odstavkom 84. člena Zakona o sodiščih). Po prvem odstavku 300. člena ZPP sodišče odloči, ali bo zadevo združilo v skupno obravnavanje in tako ravna le, če je združitev zadev ekonomična.

6Vztrajati je treba pri stališču, da so vsaj splošne dejanske navedbe strank razvidne že iz same tožbe in se sklicevanje na priloge lahko nanaša le na dokaz navedb ali na natančnejše substanciranje navedb. Ni mogoče dopustiti, da se sodišču nalaga breme, da samo iz obsežnih prilog tožbe razbere, kaj so pravno relevantne navedbe tožnika (A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 132).

-------------------------------

Zveza

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 108, 108/4, 180, 365-2, 366