Jedro

Ker je namen pravne pomoči po ZBPP in ZKP enak, je zato tudi po ZBPP utemeljena dodelitev BPP v enakem obsegu in obliki, kot bi bil prosilec do te pravne pomoči upravičen na podlagi določil ZKP, pri čemer je prosilec pri dodelitvi pravne pomoči po ZBPP lahko uresničil še pravico do izbire odvetnika. Vprašanje obsega dodelitve BPP se bo v primeru, če si bo obdolžene zagovornica izbral sam, reševalo na podlagi ZBPP, v primeru, da je zagovornik postavljen po uradni dolžnosti, pa po specialni ureditvi iz ZKP.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, številka Bpp 1778/2023 z dne 10. oktober 2023 odpravi v I. točki izreka v delu, kjer je dodeljena redna brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. III K 42641/2023 v obliki pravnega svetovanja in zagovarjanja pred sodiščem na drugi stopnji ter pred Vrhovnim sodiščem RS, do končanega kazenskega postopka, in se zadeva vrne toženi stranki v tem delu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1.Toženka je ugodila prošnji za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) prosilca A. A. (stranka z interesom) in mu dodelila redno BPP v kazenskem postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. III K 42641/2023, v obliki pravnega svetovanja in zagovarjanja v kazenskem postopku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji ter pred Vrhovnim sodiščem RS, do pravnomočnega končanja kazenskega postopka, od 5. 10. 2023 dalje. Za izvajanje BPP je določila odvetnika B. B.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je stranka z interesom državljan Pakistana, ki ima glede na določbo točke c tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri. Nadalje izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP. Pri presoji objektivnega pogoja po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) pa toženka meni, da je podan, zato je prosilcu odobrila redno BPP v celoti.

3.Pojasnjuje, da je vpogledala v elektronski kazenski vpisnik za predmetno zadevo. Prosilec je v predmetni zadevi udeležen kot obtoženi zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po šestem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena Kazenskega zakonika-1 (v nadaljevanju KZ-1). Za navedeno kaznivo dejanje je z zakonom določena zaporna kazen od treh do petnajstih let. Prosilec se nahaja v priporu od 18. 3. 2022 dalje, v zadevi je že bil razpisan predobravnavni narok. S sklepom Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. II K 42641/2023 z dne 6. 10. 2023, je bil postavljeni zagovornik po uradni dolžnosti C. C. iz Celja razrešen, saj je odvetnik B. B. sodišču predložil pooblastilo za zastopanje prosilca v predmetnem kazenskem postopku.

4.Opozarja na prakso Vrhovnega sodišča RS v zadevi X Ips 226/2014, kjer je to razsodilo, da pri dodelitvi BPP v kazenski zadevi 24. člena ZBPP ni mogoče razlagati tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna; pri tem pa je ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski kazenski postopek nebistvena. Tudi iz zahteve c točke 3. odstavka 6. člena EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja BPP obdolžencu brez lastnih sredstev.

5.Toženka še dodaja, da je upoštevala, da ima prosilec pravico do obvezne obrambe, v skladu z določilom 70. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), glede na vse ugotovljene okoliščine zadeve (pripor, zagrožena zaporna kazen), vse do pravnomočnosti sodbe. Ker je namen pravne pomoči po ZBPP in ZKP enak, je zato tudi po ZBPP utemeljena dodelitev BPP v enakem obsegu in obliki, kot bi bil prosilec do te pravne pomoči upravičen na podlagi določil ZKP, pri čemer je prosilec pri dodelitvi pravne pomoči po ZBPP lahko uresničil še pravico do izbire odvetnika.

6.Tožnik v tožbi poudarja, da zanj vprašanje izpolnjenosti objektivnega kriterija in s tem dodelitve redne BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje sicer ni sporno. Za tožnika pa je sporno, ali je toženka glede na trenutne okoliščine zadeve, opravila ustrezno presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zagovarjanje pred sodiščem druge stopnje in Vrhovnim sodiščem RS (24. člen ZBPP). Tožnik meni, da dodelitev BPP v navedenem obsegu ni pravilna in ne zasleduje namena BPP. Toženka je z odločitvijo presegla prošnjo prosilca, prav tako ni zadostila standardu obrazloženosti.

7.Tožnik v tožbi predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo št. Bpp 1778/2023 z dne 10. 10. 2023 v točki I. spremeni tako, da prošnji prosilca za BPP delno ugodi in mu dodeli redno BPP za pravno svetovanje in zagovarjanje pred sodiščem na prvi stopnji, v presežku pa prošnjo zavrne, podrejeno pa, da zadevo vrne v ponovni postopek. Ker kazenski postopek pred sodiščem prve stopnje ni zaključen oziroma v navedenem postopku še ni bila izdana sodba, to po prepričanju tožnika toženki preprečuje odločitev o prosilčevi prošnji za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje tudi pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem RS in je odločitev organa BPP v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. V tej fazi postopka namreč ni gotovo, ali bo prosilec BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem RS sploh potreboval. Tožnik meni, da ob takšnih okoliščinah ni mogoče zaključiti, da prosilec izkazuje verjetne izglede za uspeh.

8.Toženka odgovora na tožbo ni podala, po pozivu sodišča pa je poslala upravni spis.

9.Sodišče je tožbo poslalo v izjavo tudi stranki z interesom - prosilcu A. A., ki pa odgovora na tožbo ni podal in sicer ni sodeloval v postopku.

10.Tožba je utemeljena.

11.V tem upravnem sporu se izpodbija uvodoma navedena odločba, pri čemer za tožnika ni sporna odločitev iz I. točke izreka, v delu, kjer je odločeno, da se ugodi prošnji za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji v zadevi III K 42641/2023. Za tožnika je sporna dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na drugi stopnji ter pred Vrhovnim sodiščem RS.

12.Namen BPP po ZBPP (prvi odstavek 1. člena) je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje te pravice ne bi mogla uresničevati. V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZBPP oseba, ki je po 10. členu tega zakona lahko upravičenec do BPP, lahko zaprosi za BPP v katerikoli fazi postopka (npr. ob začetku izvensodnega ali sodnega postopka, kakor tudi v katerikoli fazi postopka, ki že teče). Po določbi drugega odstavka 11. člena ZBPP dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena.

13.Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se tako pri presoji upravičenosti do BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alineja) in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (2. alineja). Okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec uveljavlja dodelitev BPP, ki se upoštevajo kot pogoji za dodelitev BPP, so v prvem odstavku 24. člena ZBPP navedeni primeroma.

14.BPP po ZBPP se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP).

15.V skladu s prvim odstavkom 28. člena ZBPP se BPP dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena. Vendar pa lahko po drugem odstavku istega člena pristojni organ: - določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat; - dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi; - določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja; - omeji BPP na določeno število ali vrsto dokaznih sredstev, ki so povezani z nesorazmernimi stroški; - iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP, upoštevaje izoblikovano sodno prakso, določi najvišji znesek BPP, ki se v posamezni zadevi, za katero je bila dodeljena BPP, kot strošek nudenja pravne pomoči, iz proračuna izplača upravičencu oziroma izvajalcu pravne pomoči.

16.Kot izhaja iz citiranih določb ZBPP, toženka pri odločanju o dodelitvi BPP ni strogo vezana na zahtevek prosilca in ima po določbah 28. člena ZBPP možnosti, tudi omejiti obseg dodeljene BPP, vendar pa mora uporabo teh zakonskih določb v obrazložitvi odločbe o prošnji ustrezno in pravilno utemeljiti.

17.Prosilec navede obliko in obseg želene BPP v svoji prošnji, če tega ne stori, pa odloči o tem pristojni organ za BPP po proučitvi zadeve in po lastnem preudarku (drugi odstavek 26. člena ZBPP). BPP se dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP), organ za BPP pa lahko določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat (1. alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP) oziroma dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi, npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji.

18.Sodišče po vpogledu v priloženi spis Bpp 1778/2023 ugotavlja, da je prosilec za dodelitev BPP zaprosil 4. 10. 2023 in v rubriki III. Podatki o zadevi; Navedba želene vrste, oblike in obsega brezplačne pravne pomoči, zaprosil za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi in drugi stopnji. Toženka je prosilcu dodelila redno BPP od 5. 10. 2023 dalje, za zastopanje pred sodiščem na prvi in drugi stopnji ter pred Vrhovnim sodiščem RS. Pojasnila je, da gre za odločitev, ki temelji na ugotovitvi, da prosilec izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP, kar med strankama upravnega spora ni sporno, in ugotovitvi, da ima prosilec pravico do obvezne obrambe, v skladu z določilom 70. člena ZKP, glede na vse ugotovljene okoliščine zadeve (pripor, zagrožena zaporna kazen), vse do pravnomočnosti sodbe. Ker je namen pravne pomoči po ZBPP in ZKP enak, je zato tudi po ZBPP utemeljena dodelitev BPP v enakem obsegu in obliki, kot bi bil prosilec do te pravne pomoči upravičen na podlagi določil ZKP, pri čemer je prosilec pri dodelitvi pravne pomoči po ZBPP lahko uresničil še pravico do izbire odvetnika.

19.V obravnavani zadevi je torej sporen obseg dodelitve BPP. Glede na predlagan obseg dodelitve BPP sodišče ugotavlja, da je toženka prosilcu - stranki z interesom odobrila BPP v večjem obsegu, kot je bila zaprošena. Prosilec je namreč zaprosil za dodelitev BPP zaradi kazenskega postopka, ki zoper njega trenutno teče pod opr. št. II K 42641/2023 pred Okrožnim sodiščem v Celju v obliki pravnega svetovanja in zagovarjanja pred sodiščem na prvi in drugi stopnji stopnji.

20.Iz upravnega spisa izhaja, da je prosilec osumljen storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1. Za navedeno kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen od treh do petnajstih let in denarna kazen. Zoper prosilca je bil v navedenem kazenskem postopku odrejen pripor s sklepom opr. št. I Kpd 42641/2023 z dne 16. 6. 2023, pri čemer je bil prosilec poprej že v pridržanju, v nadaljevanju je bil pripor še podaljšan in vložena obtožnica.

21.Tako je ugotoviti, da je toženka v delu odobritve BPP v zadevi za pravno pomoč zagovornika pred Vrhovnim sodiščem RS toženka tudi presegla prošnjo prosilca, ki je izrecno zaprosil za BPP le pred sodiščem prve in druge stopnje. Že zaradi navedenega je zato sodišče v delu I. točke izreka glede odobritve BPP v zadevi za pravno svetovanje in zastopanje pred Vrhovnim sodiščem RS izpodbijano odločbo odpravilo.

22.Glede drugostopenjskega postopka (za katerega med strankami ni dvoma, da se zoper prosilca (še) ne vodi), pa sodišče ne more slediti razlogovanju toženke. Pri presoji obsega dodelitve BPP po ZBPP in obsegu zastopanja pri obvezni obrambi po ZKP, ko je zagovornik postavljenega po uradni dolžnosti (97. člen ZKP), so namreč bistvene razlike. Specialna ureditev po ZKP nastopi le v primerih, ko si obdolženec zagovornika ne izbere sam in mu ga postavi predsednik sodišča po uradni dolžnosti. V ostalih primerih BPP veljajo določbe ZBPP, saj ZKP v primerih obvezne obrambe pravice do proste izbire zagovornika ne omejuje. Vprašanje obsega dodelitve BPP se bo v primeru, če si bo obdolženec zagovornika izbral sam, reševalo na podlagi ZBPP, v primeru, da je zagovornik postavljen po uradni dolžnosti, pa po specialni ureditvi iz ZKP (po 70. členu ZKP).

23.Pri BPP za pravno urejeno financiranje odvetnika iz javnih sredstev na zahtevo tistih, ki si ga zaradi svojega socialnega položaja ne morejo plačati sami. Vendar pa je pri samem obsegu potrebno upoštevati uporabo 28. člena ZBPP, po kateri se sme BPP dodeljevati le v obsegu, v katerem je potrebna. Zato lahko že organ za BPP določi tudi ožji obseg BPP od zaprošene, in sicer če bo že z ožje dodeljeno BPP dosežen pričakovani rezultat. V trenutni fazi postopka, ko se drugostopenjski postopek (še) ne vodi, po oceni sodišča zadošča, da se je prosilcu dodelila le BPP pred sodiščem prve stopnje, saj bo po oceni sodišča že z dodeljeno obliko BPP pred sodiščem prve stopnje v trenutni fazi zadeve dosežen pričakovani rezultat (da ne bi že v tej fazi postopka bil dosežen pričakovani rezultat, nista zatrjevala ne toženka ne prizadeta stranka).

24.Toženka se je sklicevala na c točko tretjega odstavka 6. člena EKČP, ki govori o pravici do BPP za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskih postopkih, po katerih je šteti, da ko je zagrožen odvzem prostosti, je to okoliščina, ki terja BPP obdolžencu brez lastnih sredstev oz. ko je oseba obdolžena storitve kaznivega dejanja, za katerega se lahko izreče kazen zapora, šteti, da je dodelitev BPP v interesu pravičnosti. Res se navedeno nanaša na postopek pred sodiščem prve stopnje, glede katerega dodelitev BPP ni sporna, vendar pa iz navedenega ni razbrati, da bi se to izrecno nanašalo tudi na postopek pred sodiščem druge stopnje.

25.Sodišče tudi poudarja, kot je zatrjeval sicer že tožnik, da bo lahko prosilec vložil novo prošnjo za dodelitev BPP za morebitna nadaljnja dejanja v postopku (pred sodiščem druge stopnje), za katera bi se kasneje izkazalo, da jih je treba opraviti, toženka pa bo njegovo prošnjo, ob izpolnjevanju formalnih pogojev, obravnavala in o njej vsebinsko odločila ter - če bodo izpolnjeni pogoji, BPP tudi dodelila. Tožnik upravičeno opozarja, da je treba pri izdaji akta v delu, ki se nanaša na obseg dodelitve BPP, upoštevati določbo 4. in 5. alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, ki določa, da se BPP v isti zadevi lahko dodeli za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči na prvi in drugi stopnji in za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, to določbo pa razlagati kot možnost za dodelitev BPP tako na drugi stopnji kot pred Vrhovnim sodiščem RS in za dodelitev BPP za vsako stopnjo izvesti presojo v smislu 24. člena ZBPP.

26.Posledično je ugotoviti, da je toženka s svojo odločitvijo glede dodelitve BPP v obsegu pred Vrhovnim sodiščem RS presegla prosilčevo prošnjo, zato je v tem delu sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo v navedenem obsegu I. točke izreka odpravilo, skladno z 28. členom ZBPP. Hkrati pa tudi toženka glede na trenutne okoliščine zadeve in fazo postopka prosilčeve zadeve ni opravila ustrezne presoje objektivnega pogoja za dodelitev BPP pred sodiščem druge stopnje (24. člen ZBPP).

27.Glede na navedeno je sodišče, na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženki v izpodbijanem delu v ponoven postopek.

28.Sodišče je v zadevi (na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ki določa, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bila podlaga za izdajo upravnega akta za tožnika in toženko ni sporno), odločilo brez glavne obravnave. V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da relevantno dejansko stanje med strankami ni sporno, šlo je za presojo pravnega vprašanja o razumnosti podane prošnje za dodelitev BPP.

-------------------------------

Navedeno je razvidno tudi iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, npr. sodba v zadevi Quaranta proti Švici z dne 24. 5. 1991.

Enako izhaja iz sodbe Upravnega sodišča RS III U 199/2021 z dne 21. 12. 2021.

Zveza:

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 28, 28/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.