Jedro

Stroški, povezani z opravljanjem procesnih dejanj po vložitvi odgovora na tožbo (pristop na narok, vložitev dveh pripravljalnih vlog), niso bili (več) potrebni za pravdo; glede na obstoj pogojev za zavrženje tožbe toženec z vložitvijo dveh pripravljalnih vlog in pristopom na narok ni več varoval interesa končnega uspeha v pravdi.

Preverjanje, ali je toženec v osebnem stečaju, ne sodi v fazo predhodnega preizkusa tožbe. V kolikor pritožnica meri na določbo 80. člena ZPP, skladno s katero mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, procesno sposoben, ji je treba pojasniti, da se obstoj poslovne in procesne sposobnost domneva in da sodišče prve stopnje v fazi predhodnega preizkusa tožbe ni imelo razlogov za sum o obstoju poslovne in procesne sposobnosti toženca, posledično pa tudi ne dolžnosti za ugotavljanje okoliščin v tej smeri (vpogled objav na portalu AJPES).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se višina pravdnih stroškov, ki jih mora tožeča stranka povrniti toženi stranki, zniža za 2.198,73 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se sklep v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje povrniti pritožbene stroške v znesku 223,83 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožnica dolžna tožencu povrniti pravdne stroške v višini 2.541,44 EUR.

2. Zoper sklep se tožnica pritožuje iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje v okviru predhodnega preizkusa tožbe vpogledati javno dostopne evidence (AJPES). Ker že ob vložitvi tožbe niso bile podane procesne predpostavke za odločanje, bi moralo tožbo zavreči, ne pa jo vročati tožencu v odgovor. Toženec je odgovor na tožbo in prvo pripravljalno vlogo vložil mimo stečajnega upravitelja. Pooblastilo ni izkazano niti za zastopanje na naroku. V odgovoru na tožbo ni predlagal zavrženja tožbe. Prav tako izvedeni narok ni prispeval k razjasnitvi okoliščin, ki bi utemeljevale zavrženje tožbe. Nepravilen je tudi izračun pravdnih stroškov. Sodišče prve stopnje je štelo, da znaša vrednost odvetniške točke 1 EUR (namesto pravilno 0,459 EUR).

3. Toženec je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 16. 5. 2018 zavrglo tožbo, vloženo 26. 5. 2016, s katero je tožnica zahtevala plačilo 19.999 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje. Odločitev o zavrženju je oprlo na ugotovitve, da je bila tožba vložena po začetku postopka osebnega stečaja toženca (pravne posledice začetka stečajnega postopka so nastale z dnem objave oklica o začetku stečajnega postopka - 14. 4. 2016), in da tožnica terjatve, ki je predmet tožbenega zahtevka, ni prijavila v postopku osebnega stečaja.1

6. Sodišče prve stopnje, ki je o povrnitvi stroškov odločalo po načelu uspeha strank v pravdi (prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), je tožencu priznalo stroške za vsa opravljena procesna dejanja (vložitev odgovora na tožbo in dveh pripravljalnih vlog, pristop na narok). Po oceni pritožbenega sodišča bi moralo sodišče prve stopnje utemeljenost toženčevega stroškovnega zahtevka presojati ne le na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP, temveč tudi na podlagi 155. člena ZPP, ter oceniti, kateri stroški so bili za pravdo dejansko potrebni.

7. Pritožba utemeljeno opozarja na toženčevo postopkovno nekorektnost; toženec bi moral že v odgovoru na tožbo (vloženem 19. 9. 2016) navesti, da je v osebnem stečaju. Že zgolj navedba, da je v osebnem stečaju, bi predstavljala zadostno podlago za presojo o (ne)obstoju pogojev za meritorno obravnavanje tožbe. Takšno navedbo je toženec podal šele na naroku 15. 3. 2018. Stroški, povezani z opravljanjem procesnih dejanj po vložitvi odgovora na tožbo (pristop na narok, vložitev dveh pripravljalnih vlog), niso bili (več) potrebni za pravdo; glede na obstoj pogojev za zavrženje tožbe toženec z vložitvijo dveh pripravljalnih vlog in pristopom na narok ni več varoval interesa končnega uspeha v pravdi. Da mu je bilo to znano oziroma bi mu moralo biti znano, izhaja iz vsebine predloženega pooblastila z dne 27. 3. 2018 (priloga B23). Pooblastilo, ki ga kot pooblastiteljica podpisuje upraviteljica, poleg odobritve opravljenih procesnih dejanj odvetnice vsebuje pooblastilo za vložitev odgovora na tožbo, v katerem naj se navede, da je bil nad tožencem 14. 4. 2016 začet postopek osebnega stečaja, da tožnica vtoževane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku in da je tožbo treba zavreči. Toženec je torej z nadaljnjimi procesnimi dejanji ravnal v lastno (stroškovno) breme.

8. Preverjanje, ali je toženec v osebnem stečaju, ne sodi v fazo predhodnega preizkusa tožbe. V kolikor pritožnica meri na določbo 80. člena ZPP, skladno s katero mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, procesno sposoben,2 ji je treba pojasniti, da se obstoj poslovne in procesne sposobnost domneva in da sodišče prve stopnje v fazi predhodnega preizkusa tožbe ni imelo razlogov za sum o obstoju poslovne in procesne sposobnosti toženca, posledično pa tudi ne dolžnosti za ugotavljanje okoliščin v tej smeri (vpogled objav na portalu AJPES).

9. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, povezani z nepravilnim zastopanjem. Na pomanjkljivosti glede zastopanja toženca (ker ga je zastopala odvetnica, ne upraviteljica) bi se lahko skliceval le toženec.3 Poleg tega vsebina predloženega pooblastila (priloga B23) izkazuje, da je upraviteljica naknadno odobrila vsa procesna dejanja, opravljena po odvetnici.

10. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo ter na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijano odločitev spremenilo tako, da je stroške postopka, ki jih mora tožnica povrniti tožencu, znižalo za 2.198,73 EUR; tožnica je dolžna tožencu povrniti zgolj stroške, povezane z vložitvijo odgovora na tožbo (600 točk za sestavo odgovora na tožbo, po tar. št. 19/1 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), 12 točk za materialne stroške in 22 % DDV) v skupni višini 342,71 EUR.

11. Pritožbeno sodišče je odločilo še o pritožbenih stroških (drugi odstavek 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP). Glede na pritožbeni uspeh (86,5 % za tožnico, 13,5 % za toženca) je tožnica upravičena do povrnitve pravdnih stroškov v višini 252,75 EUR (375 točk za pritožbo (tar. št. 21/1 OT), 7,5 točk za materialne stroške, 22 % DDV, sodna taksa za pritožbeni postopek (78,00 EUR), skupaj 292,20 EUR), toženec pa do povrnitve pravdnih stroškov v višini 28,92 EUR (375 točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 21/1 OT), 7,5 točk za materialne stroške in 22 % DDV, skupaj 214,20 EUR). Po pobotu obeh zneskov je dolžan toženec tožnici iz naslova pritožbenih stroškov plačati 223,83 EUR, in sicer v roku 15 dni (drugi odstavek 313. člena ZPP) od vročitve sklepa pritožbenega sodišča, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka 15 dnevnega paricijskega roka do plačila.

1 Tudi v postopku osebnega stečaja velja pravilo načela koncentracije - upnik lahko svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno (1. odstavek 227. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolvenčnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP)). Od začetka postopka osebnega stečaja ni dopustno vložiti tožbe v zvezi s terjatvijo, ki je nastala do začetka stečajnega postopka. Upnik mora terjatev uveljavljati s prijavo v postopku osebnega stečaja, tožbo pa je dopustno vložiti šele potem, ko je v stečaju prijavljena terjatev prerekana in je upnik napoten na vložitev tožbe. Gl. Levstek,Vpliv postopka osebnega stečaja na pravdni postopek, Pravosodni bilten 2/2015, str. 89. Tako tudi VSL I Cp 3392/2015, VSL I Cp 661/2016, VSL III Cp 2417/2015. 2 Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena, kar pomeni, da je pravdno sposoben v mejah svoje poslovne sposobnosti. Upravitelj z začetkom stečajnega postopka pri razpolaganju s premoženjem, ki sodi v stečajno maso, postane zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika (glede zahtevkov, ki vplivajo na obseg stečajne mase, stečajni dolžnik z začetkom postopka osebnega stečaja izgubi pravdno sposobnost). Prim. 245. člen v zvezi z 383. členom ZFPIPP, 386. člen ZFPPIPP. 3 Prim. II Ips 33/2014. Enako J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 304 - 305.