Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V upravnem postopku se je v zvezi s toženkino navedbo v pozivu na izjasnitev, da v ničemer ni zatrjeval ali predlagal dokazov za morebiten obstoj okoliščin iz 22. člena ZBPP, tožnik skliceval na stečajni postopek, nakup vozila in ugotovitev, da je samski. V tožbi izrecno navaja le napačno uporabo (dejansko zlorabo) 6. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP. Toženki očita, da je dolžna ugotoviti resnično stanje stvari, ker pa ji je dejansko stanje splošno znano, mu skladno z drugim odstavkom 165. člena ZUP splošno znanih dejstvih ni treba dokazovati. Tožbeni ugovor je nejasen. Splošno znanih dejstev ni treba dokazovati, treba pa jih je zatrjevati, ker pa jih tožnik ne navede niti v tožbi, je njegov ugovor pavšalen do te mere, da ga sodišče ne more obravnavati.
Tožba se zavrne.
1. Upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika z dne 17. 6. 2020, za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani P 18/2020-III, zaradi plačila škode in izročitve stvari ter v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega postopka. V obrazložitvi navaja, da je prošnjo zavrnil, ker tožnik presega dohodkovni cenzus, ki mesečno, za redno BPP znaša 804,36 EUR/osebo in za izjemno BPP 1.608,80 EUR/osebo, saj je v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, v obdobju 1. 3. 2020 do 31. 5. 2020, prejel mesečno 937,35 EUR ter zato presega cenzus, določen v 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). V zvezi z navedenimi ugotovitvami je prosilca pozval, da se do njih opredeli, ta pa je v izjavi navedel, da glede na dejstvo, da prejema invalidsko pokojnino, nedvomno izpolnjuje pogoje za izjemno BPP. Navedel je tudi, da je tekom stečajnega postopka izgubil vse premoženje in življenjska zavarovanja, kupil je avto, za katerega popravilo in registracijo je porabil preko 1.200,00 EUR, v takih težkih socialnih in brezpravnih razmerah pa trpi vedno hujše strese in psihofizične bolečine, kar ga prav tako finančno obremenjuje. Navaja, da je dejansko samski, vendar je Višje sodišče v Ljubljani v sklepih VII Kp 61469/2019 z dne 3. 6. 2020 in VII Kp 29807/2019 z dne 22. 6. 2020 njegovo skrbnico A.B. štelo za njegovo družinsko članico, ker imata isti naslov prebivanja. V zvezi s stečajnim postopkom organ ugotavlja, da od 30. 7. 2019 tožnik že razpolaga s celotno prejeto pokojnino. Stroški v zvezi z vozilom ne predstavljajo pravno upoštevnih dohodkov za znižanje upoštevnega dohodka prosilca, prosilec se na podlagi 10. in 11. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) šteje za samsko osebo, poleg tega pa niti prosilec niti skrbnica ne zatrjujeta drugače. Glede na navedbo, da izpolnjuje pogoje za izjemno brezplačno pravno pomoč, določeno v 22. členu ZBPP, pa ugotavlja, da ni konkretno navedel in izkazal okoliščin, zaradi katerih meni, da bi bil po tej določbi upravičen. Ker je prosilec že z višino upoštevnega dohodka presegel limit za dodelitev BPP, se ni spuščal v presojo višine drugega premoženja ter v presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP.
2. Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja zaradi očitnega kratenja temeljnih ustavnih pravic ter predlaga, da naj sodišče zasliši sodnike, ki so sodili v pravdnih postopkih, skrbnico in tožnika. Pravdni postopek je bil pristranski in protizakonit. V teh postopkih je tožnik kot tožena stranka nastopil pravdno in procesno pravdno nesposoben in brez pravice do odvetnika, saj v tem času ni imel prihodkov. V tem postopku mu je bila odvzeta delavnica, ki je bila njemu in njegovi družini edini vir prihodkov. Na podlagi teh sodb teče tudi nezakonita izvršba. Jasno je, da tožnik, skrbnica in potomci živijo v nevzdržni psihični in socialni stiski, za katero niso krivi. To niso blodnje tožnika, ampak dokazana in preverljiva dejstva, zato je toženka dejansko zlorabila 6. alinejo drugega odstavka 22. člena ZBPP, saj tožnik kljub 25 letni psihični stiski v sodnih in upravnih postopkih ni nikoli vlagal očitno nerazumnih vlog in obenem tudi trdi, da mu je bila tudi opravilna sposobnost odvzeta na podlagi pravno neukega psihiatra in na pavšalni podlagi, C.D.. Postopki brezplačne pravne pomoči tečejo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), po katerem je organ dolžan po načelu zakonitosti in varstva pravic strank ugotoviti resničo dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev, glede na to, da je resnično dejansko stanje toženki splošno znano, tožniku po drugem odstavku 165. člena ZUP splošno znanih dejstev ni potrebno dokazovati. Po navedenem dejanskem stanju odločba temelji na neugotovljenem oziroma napačnem in neresničnem dejanskem stanju in posledično nepravilni uporabi materialnih predpisov. Iz previdnosti prilaga psihiatrični izvid prim. E.F. z dne 17. 11. 2008, ki nedvomno potrjuje, da je bil tožnik že od srede 90-ih let dalje procesno in pravdno nesposoben.
3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.
4. Tožba ni utemeljena.
5. Predmet upravnega spora je odločba toženke, ki je tožnikovo prošnjo za BPP zavrnila, ker tožnik ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev.
6. Tožnik s tožbo izpodbija odločbo s splošnimi navedbami o nezakonitosti pravdnega postopka, za katerega je zaprosil za BPP, kar pa je, s predlaganimi dokazi v zvezi z nezakonitostjo in neustavnostjo izvedbe teh postopkov (zaslišanje sodnikov, tožnika in skrbnice), nerelevantno pri presoji zakonitosti izpodbijane zadeve, saj izpodbijana odločba temelji na neizpolnjevanju materialnega kriterija za dodelitev BPP.
7. Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svojo socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek) ter se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek). Tožnik ne prereka ugotovitve toženke, da je upoštevni mesečni povprečni dohodek tožnika v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za BPP, to je obdobju od 1. 3. 2020 do 31. 5. 2020, znašal 937,35 EUR ter da zato presega dohodkovni cenzus iz 13. člena ZBPP, ki za redno BPP znaša 804,36 EUR/osebo in za izjemno BPP 1.608,80 EUR/osebo.
8. V upravnem postopku se je v zvezi s toženkino navedbo v pozivu na izjasnitev, da v ničemer ni zatrjeval ali predlagal dokazov za morebiten obstoj okoliščin iz 22. člena ZBPP, tožnik skliceval na stečajni postopek, nakup vozila in ugotovitev, da je samski. V tožbi izrecno navaja le napačno uporabo (dejansko zlorabo) 6. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP. Toženki očita, da je dolžna ugotoviti resnično stanje stvari, ker pa ji je dejansko stanje splošno znano, mu skladno z drugim odstavkom 165. člena ZUP splošno znanih dejstvih ni treba dokazovati. Tožbeni ugovor je nejasen. Splošno znanih dejstev ni treba dokazovati, treba pa jih je zatrjevati, ker pa jih tožnik ne navede niti v tožbi, je njegov ugovor pavšalen do te mere, da ga sodišče ne more obravnavati. Kolikor pa meni, da so splošno znana dejstva njegove navedbe, dane na poziv organa, pa se bo do njih opredelilo.
9. S sklicevanjem na stečajni postopek tožnik ni izpodbil ugotovitve o višini dohodko,v prejetih v obdobju od 1. 3. 2020 do 31. 5. 2020, saj je od 30. 7. 2019 dalje razpolagal s celotno prejeto pokojnino. Stroški v zvezi z vozilom ne predstavljajo pravno upoštevnih dohodkov za znižanje upoštevnega dohodka tožnika. Tožnik pa tudi ni s sklicevanjem na sklepe VSL VII Kp 61469/2019 z dne 3. 6. 2020 in VII Kp 29807/2019 z dne 22. 6. 2020 uspel izpodbiti ugotovitve, da se po 10. in 11. členu ZUPJS šteje za samsko osebo. Toženka je pravilno izhajala iz navedb tožnika v prošnji, saj ni zatrjeval ali predlagal dokazov, da je skrbnica A.B. tudi dejansko njegova zunajzakonska partnerka, in uradnih evidenc e-Risk, da skrbnica biva na istem naslovu, vendar v ločenem gospodinjstvu s svojo mamo G.H.. Organ je pri presoji dejstev tudi pravilno uporabil pravno podlago (20., 22. in 23. člen Družinskega zakonika).
10. Člen 22 ZBPP ureja v drugem odstavku pogoje za dodelitev izjemne BPP. Tožnik navaja, da toženka dejansko zlorablja 6. alinejo drugega odstavka 22. člena ZBPP, saj tožnik kljub 25-letni psihični stiski v sodnih in upravnih postopkih ni nikoli vlagal očitno nerazumnih vlog, opravilna sposobnost pa mu je bila odvzeta le na podlagi pravno neukega psihiatra in na pavšalni podlagi C.D.. Na podlagi 6. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP se odreče dodelitev BPP prosilcu, ki mu je bila poslovna sposobnost omejena ali odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Toženka je na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 ugotovila, da je bila tožniku poslovna sposobnost delno odvzeta za vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki zaradi kverulanstva, zato je pravilna ugotovitev, da ne izpolnjuje pogoja za dodelitev po tej določbi. Tožnik predlaga v dokaz pravdne in procesne nesposobnosti neprimerne dokaze, zaslišanje C.D. in psihiatrične izvide E.F. z dne 17. 11. 2008, saj v tem postopku sodišče ne presoja procesne in pravdne sposobnosti tožnika niti razloga za odvzem, toženka pa je bila pri presoji podanosti izjemne BPP po 6. alinei drugega odstavka 22. člena ZBPP vezana na ugotovitve iz pravnomočnega sklepa nepravnega sodišča, iz katerega izhaja posledica, ki tožniku po tej alinei preprečuje dodelitev brezplačne pravne pomoči. 11. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Vsi predlagani dokazi so nerelevantni, zato sodišče glavne obravnave ni izvedlo.