- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba Kp 1353/93
ECLI:SI:VSLJ:1993:KP.1353.93 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Izjava, podana v svojstvu priče v civilnem postopku, ne predstavlja razžalitve, če v taki izjavi ni nikakršnih žaljivih vrednostnih ocen ali podcenjevanja in zaničevanja.
Izrek
Pritožba pooblaščenke zasebnega tožilca S. K. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Zasebni tožilec je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 20.000,00 tolarjev.
Obrazložitev
Z uvodoma navedeno sodbo sodišča prve stopnje je bila imenovana obdolženka iz razloga po 1. tč. 350. čl. ZKP oproščena obtožbe kaznivega dejanja po čl. 106 KZ RS. Zasebnemu tožilcu je bilo naloženo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka.
Proti tej sodbi se pritožuje pooblaščenka zasebnega tožilca, ki uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da se izpodbijana sodba tako spremeni, da se obdolženko spozna za krivo kaznivega dejanja razžalitve po čl. 106 KZ RS in ji naloži v plačilo tudi stroške kazenskega postopka, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.
Pritožba ni utemeljena.
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka v izpodbijani sodbi ni podana. Dejansko stanje je sodišče prve stopnje tudi prav in popolno ugotovilo ter je tudi pravilno uporabilo določbe kazenskega zakona.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev v razlogih sodbe sprejemljivo obrazložilo. Nobenega dvoma ni o tem, kakšne izjave je o zasebnem tožilcu podala obdolženka, saj so le-te razvidne iz zapisnika v pravdni zadevi. K oceni sodišča o tem, ali gre za razžalitev ali ne, ne bi moglo prav nič doprinesti nadaljnje izvajanje dokazov, to je zaslišanje prič Z. S., M. K. in M. P., kar tudi predlaga pritožnica.
Z oceno, podano v izpodbijani sodbi, da ni obdolženka izražala žaljivih vrednostnih ocen niti podcenjevanja ali zaničevanja zasebnega tožilca, se tudi pritožbeno sodišče strinja. Ali je obdolženka v pravdni zadevi izpovedala po resnici ali ne, v tem postopku ni treba ugotavljati, saj obdolženka ni obtožena kaznivega dejanja krive izpovedbe.
Glede na navedeno je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno ter potrditi sodbo sodišča prve stopnje.
Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih čl. 98/I, 99/III in 101 ZKP.