Jedro

Ob dejanski ugotovitvi, da pri tožniku ne gre za izgubo delovne zmožnosti, ni podlage za priznanje pravice do poklicne rehabilitacije ali do invalidske pokojnine.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je s sodbo zavrnilo zahtevek tožnika, da se mu zaradi invalidnosti I. kategorije oziroma podredno invalidnosti III. kategorije zaradi posledic bolezni prizna pravica do invalidske pokojnine, ugotovilo, da je pri njem od 18.6.1990 dalje podana III. kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni in da se mu zato prizna pravica do zaposlitve na drugo, ustrezno, fizično lažje delo z bremeni do 5 kg v ugodnem toplotnem okolju s tem, da bo o pravici in višini nadomestila plače odločila tožena stranka.

Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožnika zoper prvostopenjsko sodbo kot neutemeljeno in potrdilo njegovo odločitev.

Zoper pravnomočno sodbo je tožnik vložil revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da brez poklicne rehabilitacije ni zmožen opravljati drugega ustreznega dela, zato je utemeljen njegov zahtevek glede priznanja pravice do invalidske pokojnine, saj je pri njem praktično prišlo do izgube delovne zmožnosti. Samo s formalno izobrazbo se ni možno ustrezno zaposliti, pri čemer je treba upoštevati še dejstvo, da je bil zaradi zdravstvenega stanja sposoben le teoretično za opravljanje najlažjih del pod posebno ugodnimi pogoji. Poleg tega pa ga zaradi dosežene starosti ob nastanku invalidnosti v letu 1990 ni bilo možno zaposliti na drugih ustreznih nalogah kot invalida III. kategorije. Tako stanje je razvidno tudi iz listin v spisu in izjav izvedencev. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi primarnemu tožbenemu zahtevku.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP (1977) - Uradni list SFRJ, št. 4/77 in 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94), ki se glede na določbo 498. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS. št. 26/99) v tem postopku še uporablja, vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP (1977) ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP (1977), ki se upošteva po uradni dolžnosti (386. člen ZPP (1977)), druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa v reviziji niso bile zatrjevane, zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

Po določbi tretjega odstavka 385. člena ZPP (1977) revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v delu, kjer se revizija nanaša na ugotovitve dejanskega stanja, ni preizkušalo.

Materialno pravo glede na ugotovljeno dejansko stanje ni bilo zmotno uporabljeno.

Sodišče je revidentu odgovorilo na vprašanja, ki jih je ta postavil kot relevantna za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Ob dejanski ugotovitvi, da pri njem glede na ugotovljeno zdravstveno stanje ne gre za izgubo delovne zmožnosti ampak za zmanjšanje delovne zmožnosti, je odgovorilo, zakaj pri njem ni potrebe po poklicni rahabilitaciji, kot tudi, zakaj mu kot invalidu III. kategorije ni mogoče priznati pravice do invalidske pokojnine, prav tako pa, zakaj mu zaradi kasneje dosežene starosti ni mogoče priznati večjih pravic iz invalidskega zavarovanja, kot mu jih je priznalo sodišče prve stopnje. Pri tem je sodišče zaradi upoštevanja določb 292. oziroma 293. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ (1992) - Uradni list RS, št. 12/92 in nadalj.) pravilno uporabilo določbo 39. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ( ZTPPIZ - Uradni list SFRJ, št. od 23/82 do 44/90) in drugega odstavka 40. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ (1983) - Uradni list SRS, št. 27/83 in nadalj.). Pravilno je tudi uporabilo odločbe 31. in 32. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) v zvezi s tožbenim zahtevkom.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 393. člena ZPP (1977) revizijo zavrnilo.

Sodišče je določbe ZPP (1977) in ZTPPIZ uporabilo smiselno kot predpisa Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).