Jedro

Zapustnikovi upniki lahko v treh mesecih od uvedbe dedovanja zahtevajo, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja. V tem primeru dedič ne more razpolagati s stvarmi in pravicami iz zapuščine; prav tako se njegovi upniki ne morejo iz njih poplačati, dokler se ne poplačajo upniki, ki so zahtevali ločitev.

Izrek

I. Pritožbi se deloma ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni v I. točki izreka tako, da se glede obsega zapuščine doda nova alineja, ki glasi: „- 75 % delež v družbi T.S. d.o.o.“.

II. V ostalem se pritožba zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z navedenim sklepom odločilo, da se ugodi predlogu upnikov Vsakokratni etažni lastniki večstanovanjske stavbe M., T.18 in S. d.o.o. za ločitev zapuščine, ki obsega solastninske deleže na več nepremičninah v Sloveniji, nepremičnino na Hrvaškem, denarna sredstva, moped in 75 % delež v družbi T. d.o.o. Zapuščina se loči od premoženja dedičev zap. vdove B.S., zap. hčerke P.S. in zap. sina D.S. (I. točka). Zapuščinski postopek je prekinilo in upnika napotilo, da v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa predlagata izvršbo oziroma nadaljevanje že začete izvršbe zoper dediče in dokazilo o vložitvi izvršbe predložita sodišču (II. točka). Prekinitev postopka traja do zaključka izvršilnega postopka oziroma do izteka roka za vložitev predloga za izvršbo oziroma predloga za nadaljevanje izvršbe, če izvršba ne bo predlagana (III. točka).

2. Zoper sklep se pritožujeta dediča D.S. in P.S. Navajata, da je mama (vdova B.S.) na naroku dne 15. 5. 2018 njen dedni delež odstopila njima, vsakemu v enakem deležu. Sklenila sta dedni dogovor, s katerim sta si razdelila očetovo zapuščino. Iz zapisnika izhaja, da so dedne izjave nepreklicne, kar pomeni, da mama po očetu ne bo dedovala. Iz tega razloga ne razumeta, kako je lahko sodišče odločilo, da se zapuščina po očetu loči tudi od njenega posebnega premoženja, saj ni dedovala in poplačilo upnikovih terjatev zato ne bo ogroženo. Popis premoženja na naroku dne 15. 5. 2018 ni enak obsegu premoženja, kot je naveden v izpodbijanem sklepu. Sodišče ni ločilo zapustnikovega poslovnega deleža v družbi T.S. d.o.o. Tudi iz tega razloga je sklep nepravilen. Dediči v primeru ločitve zapuščine s premoženjem ne morejo razpolagati, zapustnik je bil imetnik 75 % poslovnega deleža v dveh gospodarskih družbah, družbeniki pa morajo vsako leto sprejeti vsaj letno poročilo, kar sedaj ne bo mogoče. Predlagata, da sodišče določi skrbnika zapuščine. Menita, da terjatev, ki naj bi jo imela upnika, ki sta predlagala ločitev, ni pravilno navedena, vsaj ne v pravilni višini. Dedinja P.S. se tudi ne strinja z zapisom sodišča, da se na pozive in vabila sodišča in upnika S. d. o. o. ni odzivala. Zaradi operacije kolka je bila na dolgi rehabilitaciji in ni bila sposobna delati ter se zato tudi ni mogla pogovarjati o odplačilu dolga. Ločitev zapuščine štejeta za nepotrebno, nista prezadolžena, oba upnika bosta poplačana v izvršilnih postopkih, ki so že v teku.

3. Pritožba je deloma utemeljena.

4. Uvodoma je pojasniti, da iz zapisnika o naroku v zapuščinski obravnavi po pokojnem z dne 15. 5. 2018 izhaja, da so se k dedovanju priglasili vsi navzoči dediči (zapustnikova vdova, sin in hčerka), pri čemer je vdova izjavila, da odstopa svoj dedni delež otrokoma (sinu in hčerki), vsakemu v enakem deležu (str. 4 zapisnika, l.št. 223 spisa). V skladu z določbo drugega odstavka 136. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) se odpoved v korist določenega dediča ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža. Navedeno pomeni, da je tudi zapustnikova vdova dedinja po pokojnem. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zapustnikovo vdovo v izpodbijanem sklepu upoštevalo kot dedinjo. Navedeno pomeni tudi, da zanjo ne velja določba drugega odstavka 142. člena ZD, da dedič, ki se je odpovedal dediščini, ni odgovoren za zapustnikove dolgove.

5. Zapustnikovi upniki lahko v treh mesecih od uvedbe dedovanja zahtevajo, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja. V tem primeru dedič ne more razpolagati s stvarmi in pravicami iz zapuščine; prav tako se njegovi upniki ne morejo iz njih poplačati, dokler se ne poplačajo upniki, ki so zahtevali ločitev (prvi odstavek 143. člena ZD). Sklep o ločitvi zapuščine učinkuje samo v korist upnikov, ki so ločitev predlagali (t. i. separatisti). Za vse preostale upnike (iz spisa zadeve izhaja, da so terjatve priglasili tudi drugi upniki) ostane režim poplačila terjatev do zapustnika nespremenjen. Dedič je odgovoren po splošnih pravilih odgovornosti za dolgove zapustnika: s podedovanim premoženjem, ki ostane po poplačilu separatistov, in s svojim premoženjem do višine vrednosti podedovanega premoženja.1

6. Upniki, ki zahtevajo ločitev, morajo kot verjetno izkazati, da imajo terjatev proti zapustniku. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in tudi pritožbe, dediči terjatev upnikov niso prerekali, v pritožbi dediča izpostavljata predvsem, da višina terjatve ni pravilna in da je upnik S. d.o.o. napačno obračunaval višino stroškov. V tej zvezi je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da se v tem postopku odloča le o utemeljenosti predloga za ločitev zapuščine in v tem okviru verjetnost obstoja terjatev, ne pa tudi višina terjatev, slednje bodo lahko dediči uveljavljali v drugih postopkih, v kolikor o terjatvah in njihovi višini že ni pravnomočno odločeno (v teku so namreč že izvršilni postopki). Ob tem je tudi še dodati, da se ob presoji utemeljenosti predloga za ločitev premoženja ne presoja morebitne prezadolženosti dedičev in slednjega upniki niso dolžni dokazovati. Pogoj dedičeve prezadolženosti namreč v ZD ni izrecno zapisan. Jezikovni okviri določbe 143. člena ZD so relativno jasni in daleč od take jezikovne in pomenske odprtosti, da bi omogočali ugotavljanje dodatnega pogoja glede prezadolženosti zapuščine.2 V tej smeri gre tudi novejša sodna praksa.3

7. S sklepom o ločitvi zapuščine se mora odrediti ločitev celotnega zapuščinskega premoženja in ne samo njegovi posamezni deli.4 Pritrditi je pritožnikoma, da je sodišče prve stopnje ločilo le del zapuščine, oziroma ni ločilo tudi zapustnikovega poslovnega deleža v družbi T.S. d.o.o. Kot izhaja iz zapisnika naroka z dne 15. 5. 2018, na katerem je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine, v to zapuščino spada tudi 75 % poslovni delež zapustnika v družbi T.S. d.o.o., ki ga je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa izpustilo. Glede na nesporno dejstvo, da tudi navedeni poslovni delež v gospodarski družbi spada v zapuščino, je bilo potrebno pritožbi v tem delu ugoditi in spremeniti izpodbijani sklep, tako da se v obsegu zapuščine, ki se loči od premoženja dedičev, upošteva tudi 75 % poslovni delež v družbi T.S. d.o.o. 8. V zvezi s predlogom dedičev za postavitev skrbnika zapuščine, je pojasniti, da lahko sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 143. člena ZD ločeni zapuščini postavi skrbnika že s sklepom o ločitvi zapuščine, ni pa to obligatorno. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom skrbnika zapuščine ni postavilo. Dediča pa bosta lahko predlog za postavitev skrbnika vložila pri sodišču prve stopnje v nadaljevanju zapuščinskega postopka.

9. Glede na dogovor dedičev in upnikov je sodišče prve stopnje z izdajo sklepa o ločitvi zapuščine počakalo, ker pa do slednjega v dogovorjenem roku ni prišlo, je bilo potrebno odločiti o predlogu upnika za ločitev zapuščine, ne glede na zdravstvene težave ene od dedinj.

10. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje deloma ugodilo pritožbi in po 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom ZD izpodbijani sklep spremenilo glede obsega zapuščine. V ostalem je pritožbo dedičev, ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Viktorija Žnidaršič Skubic, Ločitev zapuščine, Izbrani vidiki ustavnega, civilnega in gospodarskega prava, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 2016. 2 Več o tem Žnidaršič Skubic, Ločitev zapuščine. 3 VSL sklep I Cp 1077/2015 z dne 10. 6. 2015 in II Cp 1953/2015 z dne 2. 9. 2015, I Cp 1281/2016 z dne 6. 9. 2016. 4 Tako tudi VSL sklep I Cp 3241/2016 z dne 29. 3. 2017, VSL II Ip 3381/2014 z dne 29. 10. 2014.