Jedro

Ob oceni teže osumljencu očitanih kaznivih dejanj in načina izvršitve dejanj (kaznivo dejanje ropa je bilo skrbno pripravljeno in načrtovano), je sodišče ob upoštevanju slabih premoženjskih razmer osumljenca ter njegovih osebnih lastnosti (brezobzirnost, saj je oškodovanko poznal, njegova hladnokrvnost in odločnost, ki se kažeta v njegovem obnašanju po dejanju) pravilno ocenilo kot realno nevarnost, da bi osumljenec na prostosti takšna kazniva dejanja zoper premoženje tudi z elementi sile ponovil, kljub temu, da do sedaj še ni bil kaznovan.

Izrek

Zahteva zagovornice osumljenega R.L. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Kopru je s sklepom z dne 20.2.2007 zoper osumljenega R.L. iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odredila pripor, ki zoper osumljenca teče od 19.2.2007 dalje. Senat Okrožnega sodišča v Kopru je s sklepom z dne 23.2.2007 pritožbo osumljenčeve zagovornice zoper sklep o odreditvi pripora zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zagovornica je dne 1.3.2007 zoper navedeni pravnomočni sklep o odreditvi pripora vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, kot navaja zaradi kršitev 1., 2. in 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP. V zahtevi navaja, da ponovitvena nevarnost pri osumljencu ni podana oziroma ni tolikšna, da je odrejeni pripor neogibno potreben in sorazmeren ukrep. Osumljenec ima sredstva za preživljanje, do sedaj še ni bil kaznovan. Vse to kaže, da dejanja ne bo ponovil. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor zoper osumljenca odpravi.

3. Vrhovni državni tožilec A.P. iz Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije v odgovoru na zahtevo, podanem skladno z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP dne 14.3.2007, predlaga zavrnitev zahteve.

B.-1 4. Glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti Vrhovno sodišče uvodoma poudarja:- da je to izredno pravno sredstvo mogoče vložiti le iz razlogov navedenih v 1. - 3. točki 1. odstavka 420. člena ZKP in sicer: zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena ZKP in drugih kršitev zakona, če so te vplivale na zakonitost sodne odločbe; v tem primeru mora vložnik zahteve torej izkazati ne le kršitev, ampak njen vpliv na to, da je odločba nezakonita; - da je kot razlog za vložitev zahteve izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 420. člena ZKP), torej navajanje pomislekov, da odločilna dejstva na katerih neposredno temelji uporaba materialnega ali procesnega zakona, niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena; - da se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti sodišče omeji samo na preizkus samo tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (1. odstavek 424. člena ZKP) in katere mora vložnik konkretizirati in jih ne le poimensko navesti.

B.-2 5. Zagovornica v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja vse zakonske razloge iz 1. odstavka 420. člena ZKP, pri tem pa razen nepravilne uporabe določbe 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP, v zahtevi ne konkretizira zakonskih določb, ki naj bi jih sodišče z izpodbijanim pravnomočnim sklepom prekršilo.

6. Sodišče je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora zoper osumljenca presodilo, da so podani zakonski pogoji za odreditev pripora: podan je utemeljen sum, da je osumljenec dne 11.12.2006 storil kaznivo dejanje ropa po 3. in 1. odstavku 213. člena KZ in kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po 1. odstavku 134. člena KZ na škodo C.B. (česar tudi vložnica v zahtevi za varstvo zakonitosti ne izpodbija), podan je priporni razlog ponovitvene nevarnosti iz 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP in pripor je neogibno potreben za varnost ljudi. Za takšno svojo oceno je sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu po presoji Vrhovnega sodišča navedlo tudi razumne razloge tako glede obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti iz 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP, kot tudi o tem, zakaj je odreditev pripora zoper osumljenca neogibno potrebna za varnost ljudi. Ob oceni teže osumljencu očitanih kaznivih dejanj, ki se kaže tudi v predpisanih kaznih za ti kaznivi dejanji in načina izvršitve dejanj (kaznivo dejanje ropa je bilo skrbno pripravljeno in načrtovano, osumljenca sta s seboj vzela maskirne kape in sredstvo za napad - leseno palico, s katero sta oškodovanki, ki ju je med ropom zalotila, povzročila hudo telesno poškodbo), je sodišče ob upoštevanju slabih premoženjskih razmer osumljenca (ki je brez zaposlitve in brez rednih dohodkov) ter njegovih osebnih lastnosti (brezobzirnost, saj je oškodovanko poznal, njegova hladnokrvnost in odločnost, ki se kažeta v njegovem obnašanju po dejanju) pravilno ocenilo kot realno nevarnost, da bi osumljenec na prostosti takšna kazniva dejanja zoper premoženje tudi z elementi sile ponovil, kljub temu, da do sedaj še ni bil kaznovan. Ob na ta način zanesljivo ugotovljeni nevarnosti ponavljanja takšnih kaznivih dejanj, je sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu utemeljeno presodilo tudi, da je pripor neogibno potreben zaradi varnosti ljudi in njihovega premoženja. Zagovornica v zahtevi z navedbami, da osumljenec ima premoženje in da do sedaj še ni bil kaznovan, drugače kot izpodbijani pravnomočni sklep ugotavlja in ocenjuje posamezne okoliščine. Po vsebini to pomeni izpodbijanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno z izpodbijanim pravnomočnim sklepom o odreditvi pripora.

C.

7. Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo kršitev iz 1., 2. in 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP, zahteva pa je bila vložena zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljeno, je zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).