Jedro

Zmotno je stališče pritožbe, da je predlagatelj vložil predlog na ugotovitev nezakonitosti stavke prepozno, da je potekel razumni rok. ZDSS-1 v svojih določbah o postopku v kolektivnih delovnih sporih ne določa roka, v katerem bi moral predlagatelj vložiti predlog za odločanje delovnega sodišča o zakonitosti stavke. Tudi ZStk glede tega nima nobene določbe. Zaradi tega je ob izkazanem pravnem interesu za ugotovitev nezakonitosti stavke, kot ga izkazuje predlagatelj, v vsakem primeru potrebno šteti vloženi predlog za pravočasen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Predlagatelj sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo nezakonitost po nasprotnem udeležencu napovedane stavke, ki je pri predlagatelju trajala od 6.00 ure 24.3.2005 do 6.00 ure 25.3.2005 in da je bila nezakonita tudi nenapovedana stavka, ki je pri predlagatelju trajala od 6.00 25.3.2005 do 10.30 ure 25.3.2005. Zoper navedeno sodbo se pritožuje nasprotni udeleženec in predlaga, naj pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, ali pa sodbo spremeni in odloči tako, da predlog predlagatelja zavrže kot prepozen, oziroma podrejeno, da predlog na ugotovitev nezakonitosti stavke zavrne, ker ni utemeljen. V pritožbi uveljavlja, da je prvostopno sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje in bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Dejansko stanje je ugotavljalo izključno na podlagi zaslišanja priče E.F., medtem ko ni zaslišalo s strani nasprotnega udeleženca predlaganih prič M.T. in M.L., čeprav je na glavni obravnavi dne 31.1.2007 sprejelo dokazni sklep, da se navedeni dve priči zasliši. Zakaj jih ni zaslišalo, sodišče ni pojasnilo. Po stališču pritožbe bi bilo zaslišanje pomembno, saj bi šele na ta način prvostopno sodišče dobilo jasen vpogled v dejansko stanje, kaj se je 24.3.2005 in 25.3.2005 v resnici dogajalo. V tem delu izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Nadaljnja bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke 339. člena ZPP je v tem, ker prvostopno sodišče ni upoštevalo, da je bilo o predlogu predlagatelja že odločeno s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Kd 4/2005 z dne 22.3.2006. S to sodbo je sodišče predlog v celoti zavrnilo, o pritožbi predlagatelja pa še ni bilo odločeno.

Pritožba nadalje uveljavlja, da je nasprotni udeleženec z dopisom z dne 13.3.2006 opozoril prvostopno sodišče, da je predlagatelj že ob vložitvi predloga dne 30.3.2005, v kolektivnem delovnem sporu pod opr. št. Kd 4/2005 vedel, kdo je sporno stavko organiziral. Kljub temu je predlog zoper nasprotnega udeleženca vložil šele 27.1.2006, to je skoraj eno leto od zaključka stavke. Zaradi tega bi moralo že prvostopno sodišče ugotoviti, da predlog ni bil vložen v razumnem roku in ga zavreči kot prepoznega. Pravočasnost vloženega predloga po stališču pritožbe ne sme biti vezana na roke, ki so določeni v OZ, saj le-ti v konkretnem primeru določajo samo rok za uveljavljanje morebitnega odškodninskega zahtevka.

Sodišče prve stopnje je nadalje napačno štelo, da je bil predlagatelj o času stavke obveščen šele z dopisom stavkovnega odbora z dne 23.2.2005. Po stališču pritožbe je šlo v zvezi s tem dopisom le za specifikacijo napovedi stavke (z dne 16.3.2005). Stavka se je dejansko končala 25.3.2005 ob 6.00 uri. Prepričevanje delavcev, da morajo pričeti z delom je nato trajalo vse do 10.30 ure, ko so z delom tudi dejansko pričeli. Zaradi tega obdobja med 6.00 in 10.30 uro dne 25.3.2005 ni mogoče šteti za stavko, ampak kvečjemu za kršitev delovnih obveznosti. Pritožba graja tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da so stavkajoči delavci preprečevali delavcem, ki niso stavkali, da bi delali. Dokazov v tej smeri ni izvajalo, prav tako ni upoštevalo, da je bil predsednik stavkovnega odbora J.B. v času stavke pod izredno velikim psihičnim pritiskom in je z izjavo, da so ravnokar prekinili stavko, imel v mislih prekinitev stavke dne 25.3.2005 ob 6.00 uri zjutraj. Takrat se je namreč pravilno napovedana stavka tudi končala.

Predlagatelj je vložil odgovor na pritožbo. V odgovoru se sklicuje na pravilno odločitev sodišča prve stopnje. Predlaga, naj pritožbeno sodišče zavrne pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami - ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka, tudi ne tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in da je na pravilno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

Pogoje, pod katerimi se uveljavlja pravica do stavke, kot organizirane prekinitve dela delavcev, za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela, določa Zakon o stavki (Ur. l. SFRJ, št. 23/1991, v zvezi s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ur. l. RS/I, št. 1/1991). Zaradi njene narave in možnih posledic je stavko šteti kot skrajni ukrep delavcev pri uresničevanju navedenih ciljev. Zaradi tega je potrebno pri organizaciji in izvedbi stavke v celoti upoštevati pogoje, kot so določeni v Zakonu o stavki (ZStk).

Za odločitev o tem, ali je bila opozorilna stavka, ki je pri predlagatelju potekala dne 24.3.2005 in 25.3.2005, zakonita, ali ne, je bila bistvena pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec ni ravnal v skladu z določbo 4. odstavka 2. člena ZStk. Po tej določbi se s sklepom o začetku stavke določijo zahteve delavcev (stavkovne zahteve), čas ko se začne stavka, kraj zbiranja udeležencev stavke, oblikuje se organ, ki zastopa interese delavcev in v njihovem imenu vodi stavko (stavkovni odbor). Stavkovni odbor mora napovedati stavko najpozneje pet dni pred dnevom, določenim za njen začetek in sicer tako, da pošlje sklep o začetku stavke organom upravljanja in poslovodnemu organu pri delodajalcu (1. odstavek 3. člena ZStk). Stavkovni odbor je v napovedi opozorilne stavke (priloga A30) dne 16.3.2005 obvestil predlagatelja, da bo stavka v četrtek 24.3.2005, da bo celodnevna, v trajanju 24 ur. V tej napovedi, ki jo je šteti za sklep v smislu 4. odstavka 2. člena ZStk, pa ni natančneje navedeno, kdaj se bo stavka pričela, prav tako ni navedeno, kje se bodo udeleženci stavke zbrali, kot se zahteva v citirani določbi 4. odstavka 2. člena ZStk. Čas začetka stavke in kraj, kjer se udeleženci stavke zberejo, je po povedanem obvezna sestavina sklepa o napovedi stavke. Delodajalec namreč lahko na podlagi navedenih podatkov organizira delo z delavci, ki ne stavkajo in zagotovi tudi potrebno varnost stavkajočih, tistih delavcev, ki ne stavkajo, in premoženja. Iz izvedenih dokazov nadalje izhaja, da je nasprotni udeleženec natančneje opredelil čas začetka stavke šele dne 23.3.2005 (priloga A8), kar je v nasprotju z določbo 1. odstavka 3. člena ZStk. Iz navedenih razlogov se pritožbeno sodišče strinja z ugotovitvijo prvostopnega sodišča, da je bila nezakonita stavka, ki jo je nasprotni udeleženec dne 16.3.2005 napovedal kot celodnevno 24-urno stavko dne 24.3.2005 (naknadno pa 23.3.2005 kot stavko s pričetkom 24.3.2005 ob 6.00 uri zjutraj in v trajanju do 25.3.2005, do 6.00 ure zjutraj). Ker je bila stavka nezakonita že iz navedenih razlogov, prvostopno sodišče utemeljeno ni izvajalo v tej smeri še drugih predlaganih dokazov.

Neutemeljena je pritožba tudi v delu, ki se nanaša na ugotovljeno nezakonitost nenapovedane stavke, ki je potekala 25.3.2005 od 6.00 ure zjutraj do 10.30 ure istega dne. Pritožbeno sodišče se tudi v tem delu strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da delavci s stavko, napovedano 16.32005, oziroma 23.3.2005, niso prenehali 25.3.2005 ob 6.00 uri zjutraj, ampak šele ob 10.30 uri. Izvedeni dokazi so bili zadostna podlaga za zaključek, da je stavka pri predlagatelju trajala tudi še po 6.00 uri na dan 25.3.2005, do 10.30 ure istega dne. Zaradi tega morebitni drugi predlagani dokazi na sprejeto dokazno oceno ne bi mogli vplivati. Navsezadnje nasprotni udeleženec sam navaja, da je stavkajoče delavce v tem času prepričeval naj prenehajo s stavko. Z organizacijo stavke je namreč prevzel tudi odgovornost za zakonit potek stavke, pričete in končane v skladu s citiranimi določbami ZStk.

Zmotno je stališče pritožbe, da je predlagatelj vložil predlog na ugotovitev nezakonitosti stavke prepozno, da je potekel razumni rok. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004), ki velja od 1.1.2005 dalje, v svojih določbah o postopkih v kolektivnih delovnih sporih ne opredeljuje roka, v katerem bi moral predlagatelj vložiti predlog za odločanje delovnega sodišča o zakonitosti stavke (točka č, 6. člena ZDSS-1). Tudi ZStk glede tega nima nobene določbe. Zaradi tega se pritožbeno sodišče strinja s stališčem prvostopnega sodišča, da je, ob izkazanem pravnem interesu za ugotovitev nezakonitosti stavke, kot ga izkazuje predlagatelj, šteti vloženi predlog za pravočasnega.

V zvezi s sklicevanjem pritožbe na kolektivni delovni spor pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. Kd 4/2005 pritožbeno sodišče ugotavlja, da izhaja iz podatkov sodbe in sklepa Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani pod opr. št. Kd 4/2005 z dne 22.3.2006 (pritožbena zadeva z opr. št. Pdp 791/2006, od 15.6.2006), da nasprotni udeleženec v sporu (z opr. št. Kd 4/2005) ni nastopal kot udeleženec. V citiranem sporu je prvostopno sodišče zavrnilo predlog predlagatelja zoper dva druga nasprotna udeleženca zaradi tega, ker nista pasivno legitimirana v sporu, zoper tretjega nasprotnega udeleženca pa je predlog zavrglo. Pritožbeno sodišče je pritožbo predlagatelja zavrnilo s sodbo in sklepom opr. št. Pdp 791/2006 dne 17.5.2007. Zmotno je torej stališče pritožbe, da je v obravnavanem sporu prvostopno sodišče bistveno kršilo določbe ZPP iz 12. točke 339. člena, ko je odločalo o zahtevku, o katerem je že bilo odločeno s sodbo prvostopnega sodišča pod opr. št. Kd 4/2005. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člena ZPP). Stroškov odgovora na pritožbo ni moč šteti za potrebne stroške v smislu 1. odstavka 155. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da jih predlagatelj krije sam.