Jedro

Nasprotna udeleženca oz. njuna zakonita zastopnica lahko morebitno neplačilo dela izrednih stroškov, ki jih je predlagatelj v tem postopku dolžan kriti v skladu s sodno poravnavo iz leta 2023, uveljavlja v pravdnem postopku zoper sedanjega predlagatelja.

Izrek

I.Pritožbi predlagatelja se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako da se črtata drugi in tretji odstavek v II. točki izreka (preživninska obveznost, ki se nanaša na ml. A. A.) in III. točka izreka.

II.V preostalem delu se pritožba predlagatelja zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za znižanje preživnine predlagatelja z dne 24. 3. 2025 zavrnilo (I. točka izreka). V II. točki izreka je predlogu za zvišanje preživnine, ki sta ga podala nasprotna udeleženca dne 6. 6. 2026, delno ugodilo, tako da je preživninsko obveznost za ml. A. A. iz 420,00 EUR, valorizirano nazadnje na znesek 445,10 EUR, spremenilo na 480,00 EUR in preživninsko obveznost do ml. B. B. iz 420,00 EUR, nazadnje valorizirano na 445,10 EUR, spremenilo na znesek 560,00 EUR od 6. 6. 2025 dalje. V preostalem je predlog nasprotnih udeležencev zavrnilo. V III. točki izreka je odločilo, da je razliko med že plačanimi zneski in v II. točki izreka tega sklepa določenimi zneski, ki so zapadli od 6. 6. 2025 do izdaje tega sklepa, dolžan predlagatelj poravnati v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa. V III. točki izreka je naložilo predlagatelju plačilo razlike med že plačanimi zneski preživnine in v II. točki določenimi zneski zapadli od 6. 6. 2025 do izdaje tega sklepa. V IV. točki izreka je odločilo, da udeleženci krijejo sami svoje stroške nepravdnega postopka.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje predlagatelj. Navaja, da je potrebno nasprotni predlog po zvišanju preživnine zavreči, saj glede tega postopka ni bilo opravljeno predhodno svetovanje na CSD in sodišče obeh predlogov ne bi smelo obravnavati istočasno. Ker nasprotna udeleženca nista bila udeležena v predhodnem svetovanju za zvišanje preživnine, pogoji za obravnavanje predloga niso izpolnjeni. Nadalje predlagatelj izpodbija oceno stroškov, saj je sodišče razen za prehrano ocenilo stroške pavšalno, ni obrazložilo posameznega stroška in sklepa zaradi tega ni mogoče preizkusiti. Sodišče ni upoštevalo, da del stroškov krije tudi predlagatelj, ko izvaja stike (torki, četrtki, dva vikenda v mesecu od petka do nedelje), kar zlasti velja za stroške prehrane, saj je mami priznalo stroške za cel mesec, kot da slednja krije hrano vse dni v mesecu. Prav tako ima oče življenjske stroške in jih krije tudi otrokoma, ko izvaja stik. Sodišče dokaznega gradiva očeta ni upoštevalo in se ni do njega opredelilo, zato je podana kršitev iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v posledici slednjega pa je sklep nezakonit in nepravilen, obremenjen pa je tudi s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih in ga ni mogoče preizkusiti. Nadalje pritožnik graja dokazno oceno stroškov za ml. A. A. in posebej glede ocene stroškov za ml. B. B.. Ponovno navaja, da je sodišče neutemeljeno kot strošek hrane priznalo tudi stroške, ki nastanejo, ko bi sin moral prespati pri očetu, ker pa otroka pri njem ne želita prespati, mu hrano izroči, da jo odnese domov, vendar jo mama nasprotnih udeležencev zavrača. Prav tako meni, da so stroški za oblačila in obutev previsoki, saj se je sam prepričal o ceni oblačil in slednje prikazal v tabeli. Sodišče bi moralo upoštevati, da sin obiskuje fitnes šele od oktobra in zato tudi ne morejo biti priznani stroški v takšni višini od 6. 6. 2025. Meni, da niso upravičeno priznani stroški nezgodnega zavarovanja in zavarovanja za tujino ter da sodišče ni upoštevalo njegovih bivalnih stroškov. Nenazadnje pa je prispeval polovico stroškov za iPad, telefon ter material za raziskovalno nalogo. Tako se razmere niso bistveno spremenile, kot je to zmotno ugotovilo sodišče in podlage za odločanje o preživnini ni. Sodišče prve stopnje pa je tudi zmotno ugotovilo predlagateljeve pridobitne zmožnosti, saj je ugotovilo, da mu pripadajo dividende, ki pa še niso bile izplačane. Predlagatelj nima lastnega premoženja, saj v njem živita nasprotna udeleženca z mamo, prav tako pa ima stroške s plačevanjem kredita, ki so se bistveno dvignili in je sedaj mesečna anuiteta preko 2.000,00 EUR. Predlaga, da sodišče ugodi njegovemu predlogu, sicer pa bo ml. sin s koncem leta končal obiskovanje Waldorfske šole in tudi tega stroška več ne bo.

3.V odgovoru na pritožbo nasprotna udeleženca odgovarjata na navedbe pritožnika in se zavzemata za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6.V skladu z določbo 203. člena Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ se morata starša, preden sodišču predlagata, naj odloči o varstvu in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in stikih z njim, udeležiti predhodnega svetovanja pri CSD.

7.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sta se oba udeleženca postopka - starša ml. nasprotnih udeležencev svetovalnega razgovora pri pristojnem CSD udeležila. Dejstvo, da je mati nasprotnih udeležencev podala predlog za zvišanje preživnine, za tem, ko je predlagatelj predlog na znižanje preživnine že vložil, pa ne pomeni, da bi slednja morala ponovno opraviti predhodno svetovanje pri pristojnem CSD, nenazadnje sta na prvotnem pogovoru pred CSD oba starša ml. otrok razpravljala o načinu ureditve plačevanja preživnine. Zato ponovnega posvetovalnega razgovora, zgolj zaradi podaje nasprotnega predloga, podanega pred odločitvijo sodišča prve stopnje o znižanju preživnine, ni potrebno opraviti. S tem predmetna zadeva ni primerljiva z zadevo VSL sklep IV Cp 1250/20022, na katero se sklicuje pritožba, saj v slednji predlagatelj pred pričetkom postopka za spremembo preživnine sploh ni opravil posvetovalnega razgovora pred CSD.

8.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih oz. pritožbeno zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka, je pa na ugotovljeno dejansko stanje delno zmotno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

9.Pregled zadeve pokaže, da sta predlagatelj in zakonita zastopnica nasprotnih udeležencev pred Okrožnim sodiščem v Celju III N 783/2022 dne 13. 2. 2023 sklenila sodno poravnavo, v kateri je bila za oba otroka, torej A. A. in B. B., določena preživnina v višini 420,00EUR in da bo predlagatelj prispeval 70% za stroške 1ole v naravi, 1olske ekskurzije, 1olske potreb1ine ob zaetku 1ole, opremo otro1kih sob, 1portno opremo, in1trukcije, kozmetiarko, rojstnodnevna praznovanja, telefonov, raunalnikov ter skupnih daril za rojstne dneve in boi. Oba star1a bosta vzajemno beleila te stro1ke in drug drugega na koncu meseca obvestila o vi1ini teh stro1kov ter jih medsebojno pobotala. V kolikor bo posamezni izdatek veji od 100,00EUR, se bosta star1a predhodno o tem dogovorila. Dalje iz spisa izhaja, da je predlagatelj zaposlen, z meseno plao cca 3.800,00EUR, prejema bonuse, plauje kredit v vi1ini 1.653,60EUR ter najemnino in stro1ke v vi1ini 820,00 EUR. Dogovorila sta se glede stikov in da zna1ajo stro1ki za ml. A. A. 680,00 EUR meseno ter za ml. B. B. 649,00EUR meseno. Upo1tevaje bivanjske stro1ke 11eta tako slednji plauje preivnino za oba otroka v vi1ini 420,00 EUR za vsakega.

10.V tem postopku je predlagatelj zatrjeval spremenjene okoli1ine tako na njegovi strani kot na strani preivljancev - nasprotnih udeleencev in jih je sodi1e prevzelo v 8. do 10. toki obrazloitve.

11.Sodi1e prve stopnje je v 12. toki obrazloitve izpodbijanega sklepa pravilno navedlo materialnopravno podlago za odloanje o znianju oz. zvi1anju preivnine, in sicer dolobo prvega odstavka 197. lena DZ, v skladu s katero sodi1e na zahtevo ali predlog upravienca ali zavezanca zvi1i, znia ali odpravi z izvr1ilnim naslovom doloeno preivnino, e se spremenijo potrebe upravienca ali zmonosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preivnina doloena.

12.Predlagatelj v pritobi utemeljeno opozarja, da morebitno neplaevanje dela izrednih stro1kov, dogovorjenih s sodno poravnavo iz leta 2023, s katero je bila doloena preivnina, ne predstavlja spremenjenih potreb preivni1kega upravienca ali zmonosti preivni1kega zavezanca, in da tak1nih spremenjenih okoli1in ne predstavlja niti okoli1cina, da se star1a nista sposobna dogovoriti, kateri izdatki so zajeti z izrednimi stro1ki, dogovorjenimi s sodno poravnavo iz leta 2023, niti okoli1cina, da spor med star1ema vpliva na poutje otrok. To pomeni, da te okoli1ine niso razlog za zvi1anje preivnine po prvem odstavku 197. lena DZ. Nasprotna udeleenca oz. njuna zakonita zastopnica pa lahko morebitno neplailo dela izrednih stro1kov, ki jih je predlagatelj v tem postopku dolan kriti v skladu s sodno poravnavo iz leta 2023, uveljavlja v pravdnem postopku zoper sedanjega predlagatelja.

13.Sodi1e prve stopnje je primerjalo dohodke predlagatelja iz predmetnega postopka in iz postopka, v katerem je bila sklenjena sodna poravnava, ter zakljuilo, da na njegovi strani ni pri1lo do bistveno spremenjenih okoli1in, ki bi zahtevale, da sodi1e pristopi k ponovnemu odmerjanju preivnine. Sodi1e druge stopnje s tak1nim zakljukom sogla1a, saj zgolj dejstvo, da predlagatelj v leto1njem letu ni dobil izplaanih dividend ne predstavlja podlage za zakljuek, da so se okoli1ine pri njem toliko spremenjene, da je potrebno ponovno odmerjati njegovo preivninsko obveznost. Slednji ima tudi brez izplaanih dividend namre 1e vedno dohodke, s katerimi lahko brez teav izpolnjuje svoje preivni1ke obveznosti, kljub poveani kreditni obveznosti. Sodi1e prve stopnje pa ima o slednjem ustrezne razloge v 25. do 33. toki obrazloitve.

K preivnini za ml. A. A.

14.Prav tako je sodi1e prve stopnje ugotovilo, da se preivninske potrebe ml. A. A. v tem obdobju niso bistveno spremenile, pred tem so namre zna1ale 680,00EUR, sedaj pa jih je sodi1e ugotovilo v vi1ini 684,00EUR.

15.Sodi1e prve stopnje se je do potreb ml. A. A. obrazloeno opredelilo v 19. toki obrazloitve. Sodi1e druge stopnje jih povzema kot pravilne, pri tem zgolj glede na pritobena izvajanja dodaja, da gre za 17-letno srednje1olko, za katero so resda odpadli stro1ki 1olnine za Waldorfsko 1olo, vendar pa so se njene potrebe na drugih podrodjih spremenile oziroma poveale.

16.Namen same preivnine pa tudi ni kritje zgolj nujnih stro1kov preivni1kega upravienca, ampak ohraniti poloaj, kot ga je imel ml. otrok pred razpadom ivljenjske skupnosti, zato je seciranje stro1kov, kot je to tekom postopka poel predlagatelj in sedaj ponavlja v pritobi (stro1ki potrebni za posamezno pranje perila, ki odpade na posameznega druinskega lana ter analiza porabljene oz. potrebne zobne paste, gela za tu1iranje, 1ampona, stro1kov nakupa oblail posamezne blagovne znamke), ne le neustrezna, ampak tudi neprimerna. Pri tem pa predlagatelj spregleda, da otroka pri njem ne prenoujeta, prav tako ju ne vozi na dalj1e dopuste. Sodi1e prve stopnje pa njegov prispevek v obliki obrokov, ki jih otroka pri njem ne zauijeta in ju zato "spakira", da si ga odneseta domov, pravilno ni upo1tevalo.

17.Glede na navedeno, ker je sodi1e druge stopnje dejanske ugotovitve sodi1a prve stopnje glede spremenjenih okoli1in, ki terjajo ponovno odloanje o preivninski obveznosti predlagatelja, presodilo materialnopravno drugae, je pritobi predlagatelja v tem delu delno ugodilo in predlog za zvi1anje preivnine glede ml. A. A. zavrnilo (ker ni spremenjenih okoli1in na strani predlagatelja kot tudi ne preivni1kega upravienca, tudi ni podlage za odloanje o znianju oz. zvi1anju preivnine) in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog nasprotne udeleenke za zvi1anje preivnine ml. A. A. zavrnilo (3. toka 365. lena ZPP v zvezi z 42. lenom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1), saj ni utemeljeno zvi1anja preivnine, kot je bila doloena s sodno poravnavo dve leti pred izdajo izpodbijanega sklepa.

K preivnini za ml. B. B.

18.V postopku pred Okronim sodi1em v Celju III N 783/2023 je bilo ugotovljeno, da zna1ajo individualni stro1ki ml. otroka 649,00 EUR. Ml. otrok je sedaj star 14let, sodi1e prve stopnje pa je njegove potrebe ocenilo na 808,00EUR meseno. Nesporno je, da ml. otrok pri detu ne prespi niti z njim ne dopustuje. Zgolj dejstvo, da mu za as, ko je s predlagateljem, kupuje hrano in mu jo daje za domov, ne spremeni dejstva, da so se potrebe pri malo otroku poveale. Potrebe ml. otroka (oblaila, higiena, stro1ek posameznega pranja oblail, dejstvo, da fitnes obiskuje 1ele od oktobra 2025, pred tem je obiskoval ji-jitsu) predlagatelj povsem neutemeljeno minimimalizira. Nadalje se povsem neutemeljeno zavzema za neupo1tevanje stro1kov zavarovanja za tujino in varevalnega rauna, saj je slednje ml. otrok imel 1e takrat, ko so iveli skupaj. Sodi1e druge stopnje se v izogib ponavljanju sklicuje na 16. toko obrazloitve sklepa sodi1a druge stopnje.

19.Sodi1e prve stopnje je povsem pravilno ovrednotilo potrebe ml. B. B., upo1tevaje, da ima kot fant, v najvejem razvojnem obdobju, poveane potrebe tako po prehrani kot tudi po oblailih in je njegove potrebe tako pravilno ocenilo na znesek 808,00EUR, kar predstavlja bistveno spremenjene okoli1ine, glede na njegove prej1nje potrebe, ocenjene na znesek 649,00EUR, zato je sodi1e prve stopnje pravilno pristopilo k ponovnemu odmerjanju preivnine (197. lena DZ).

1.V skladu s 189. členom DZ se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Navedena določba sodišču nalaga, da najde ustrezno ravnovesje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb ter materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi zavezanca. Materialne in pridobitne zmožnosti zavezancev (staršev) so pravni pojem, ki mu v dejanskem življenju ustreza vse tisto premoženje zavezancev, ki po svoji naravi lahko denarno krije stroške za življenjske potrebe otrok, s katerimi se zagotavlja uspešen telesni in duševen razvoj otroka. Otrokove potrebe so takšne, kot jih omogočajo preživninske zmožnosti staršev, pri čemer je treba najprej zagotoviti tiste najnujnejše, če zmožnosti staršev to dopuščajo, pa tudi druge, ki so namenjene otrokovemu zdravemu razvoju. V kolikšni meri bo potrebam mogoče zadostiti, je vedno odvisno od zmožnosti staršev. Najprej je potrebno zagotoviti eksistenčne in biološke potrebe po hrani, zdravju, strehi nad glavo, nato pridejo na vrsto socialno - biološke, kot so obleka, izobraževanje in kultura in nazadnje tudi potrebe za preživljanje prostega časa2. V skladu s 190. členom DZ mora sodišče pri odmeri preživnine upoštevati, da je preživnina primerna za zagotavljanje otrokovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja, zajemati pa mora stroške njegovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo materialno podlago za slednjo (40. točka obrazložitve).

2.Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da na strani preživninskega zavezanca - predlagatelja ni prišlo do takšnih spremenjenih okoliščin, ki bi narekovale znižanje preživnine. Slednji namreč prejema plačo v višini cca 4.400,00 EUR, pripadajo mu tudi dividende, ki sicer še niso izplačane. Vendar pa slednje na njegovo sposobnost izpolnjevati svojo preživninsko obveznost do ml. otroka ne vpliva. Na slednje tudi ne vpliva dejstvo, da se je obrok kredita zvišal, nenazadnje pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so se sicer njegovi stroški, ki jih je imel z najemnino, znižali (25., 27. in 30. točka obrazložitve).

3.Pridobitne sposobnosti predlagatelja se tako niso bistveno spremenile, sam niti ne zatrjuje, da ni delovno zmožen, preživnina pa ni namenjena zgolj zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb (minimalnih) mladoletnega upravičenca, ampak mora biti takšna, da zagotavlja uspešen telesni in duševni razvoj otroka.

4.Življenjski stroški se spreminjajo iz meseca v mesec in z odraščanjem otroka praviloma naraščajo, namen preživnine pa je, da se otroku zagotovi takšen standard, kot bi ga imel, če življenjska skupnost njegovih staršev ne bi razpadla. Glede na preživninske zmožnosti obeh udeležencev postopka pa je več kot nesporno, da preživnina, ki jo nudita otrokom ni namenjena zgolj pokrivanju minimalnih potreb, ampak sta tako pred razpadom življenjske skupnosti kot tudi sedaj zmožna zadovoljevati oziroma omogočati otrokom višji standard (obiskovanje Waldorfske šole, smučanje in s tem povezana zavarovanja).

5.Dejstvo, da z letošnjim letom ml. otrok zaključuje obiskovanje Waldorfske šole in da bo slednji strošek odpadel, pa predstavlja bodoče dejstvo, ki v času odločanja o preživnini še ni nastopilo (sodišče odloča po stanju na dan zadnje obravnave).

K III. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje

6.Predlagatelj utemeljeno graja, da je III. točka izreka izpodbijanega sklepa nedoločna in posledično neizvršljiva.

7.V skladu z 21. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. To pomeni, da mora biti obseg obveznosti v izvršilnem naslovu določen. Obseg preživninske obveznosti za ml. B. B. je sodišče prve stopnje ustrezno določilo v II. točki izreka v višini 560,00 EUR mesečno od 6. 6. 2025 dalje, vendar je s tem, ko je v III. točki izreka odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan razliko med že plačanimi zneski preživnine (ki jih v III. točki izreka ni specificiralo) in v II. točki izreka določenimi zneski preživnine, ki so zapadli od 6. 6. 2025 do izdaje tega sklepa, plačati v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa, preživninske obveznosti iz II. točke izreka naredilo za nedoločene in s tem neprimerne za izvršbo.

8.Sodišče druge stopnje je to pomanjkljivost odpravilo na način, da je črtalo III. točko izreka. Preživninska obveznost predlagatelja izhaja iz II. točke izreka, kjer je jasno navedeno, koliko znaša njegova preživninska obveznost od 6. 6. 2025 dalje. Plačilo razlike med, s sodno poravnavo sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Celju III N 783/2023 z dne 13. 2. 2023 določenimi zneski in zneski določenimi s sedaj izpodbijanim sklepom, v kolikor ne bo izvršena prostovoljno, pa bo predmet izvršilnega postopka.

9.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo v delu, ki se nanaša na višino preživninske obveznosti do ml. B. B. kot neutemeljeno zavrnilo in odločitev sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo in III. točko črtalo kot I. točke izreka sklepa sodišča druge stopnje (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10.Pritožnik v skladu s 101. členom ZNP-1 krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.