Jedro

Sodišče je v postopku z zahtevo za sodno varstvo dopolnilo dokazni postopek in zaslišalo pričo, pri čemer pa kršitelja na zaslišanje ni pravilno vabilo. S tem je bilo kršitelju onemogočeno sodelovanje pri zaslišanju obremenilne priče, na izpovedbo katere je sodišče nato oprlo izpodbijano sodbo.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana je z odločbo o prekršku Z. K. spoznal za odgovornega prekrškov po šestem odstavku 65. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), mu izrekel globo 80,00 EUR ter mu naložil plačilo sodne takse. Zoper odločbo o prekršku je kršitelj vložil zahtevo za sodno varstvo, ki ji je sodišče delno ugodilo tako, da je očitani prekršek pravno opredelilo po četrtem odstavku 67. člena ZPrCP in storilcu izreklo globo v znesku 40,00 EUR, v ostalem pa je zahtevo zavrnilo.

2. Zoper pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka zaradi kršitve določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v zvezi s 3. alinejo 29. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Navaja, da je sodišče v postopku zaslišalo redarja, ki je ugotovil obravnavani prekršek, pri čemer pa kršitelja na zaslišanje ni pravilno vabilo. Posledično kršitelj ni bil seznanjen z izpovedbo te priče in se do nje tudi ni mogel opredeliti, kar je vplivalo ali pa vsaj moglo vplivati na zakonitost sodbe.

Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo odločanje.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena kršitelju, ki nanjo ni odgovoril. B.

4. Po določbi petega odstavka 65. člena ZP-1 mora sodišče v primeru ponovitve oziroma dopolnitve dokaznega postopka storilca o tem obvestiti in ga hkrati seznaniti, da je lahko navzoč pri izvajanju dokazov in da ga bo povabilo k posameznim procesnim dejanjem, če bo to sodišču pisno predlagal v petih dneh po prejemu obvestila. Ta določba zagotavlja uresničevanje kršiteljeve ustavne pravice, da v postopku aktivno sodeluje, da se seznani z obremenilnimi dokazi ter da se izjavi o vsem gradivu, ki lahko vpliva na njegov pravni položaj (22. in 29. člen Ustave ter točka d tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, v nadaljevanju EKČP)(1).

5. Vrhovna državna tožilka pravilno opozarja, da je sodišče ta jamstva v obravnavanem primeru kršilo. Sodišče je v postopku z zahtevo za sodno varstvo dopolnilo dokazni postopek in zaslišalo pričo, in sicer redarja, ki je zaznal očitani prekršek, pri čemer pa kršitelja na zaslišanje ni pravilno vabilo.

Vabilo na zaslišanje je namreč poslalo na naslov kršiteljevega začasnega prebivališče, čeprav je bil v centralnem registru prebivalstva kot naslov za vročanje naveden naslov njegovega stalnega prebivališča, prav tako pa je kršitelj v zahtevi za sodno varstvo sodišče tudi posebej opozoril, naj se mu pisanja vročajo na naslov stalnega prebivališča. Kršitelj posledično ni bil seznanjen z izvajanjem dokaza in mu je bilo s tem onemogočeno sodelovanje pri zaslišanju obremenilne priče, na izpovedbo katere je sodišče nato oprlo izpodbijano sodbo. Sodišče je namreč v 6. točki sodbe na izpovedbo redarja oprlo tako zaključek o tem, da je bila na vozilu nameščena fotokopija parkirne karte, kot tudi da je bil prekršek storjen na parkirišču, ki je pod enakimi pogoji dostopno vsem, čemur je storilec v zahtevi za sodno varstvo nasprotoval. C.

6. Glede na ugotovljeno kršitev

22. in 29. člena Ustave ter točke d tretjega odstavka 6. člena EKČP je Vrhovno sodišče zahtevi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču v novo odločanje.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče kršitelju omogočiti, da pri izvajanju dokazov aktivno sodeluje ter da se izjavi o vsem dokaznem gradivu, ki bi utegnilo vplivati na njegov pravni položaj.

(1) Glej sodbo Vrhovnega sodišča IV Ips 64/2014 z dne 21. 10. 2014, tč. 9.