Jedro

Sedanji dokazni postopek, glede na ugotovitve o agresivnosti nasprotnega udeleženca že v samem procesu zdravljenja, s tem pa tudi ogrožanja tako njega kot tretjih, kaže na izpolnjenost pogoja iz 3. alineje 1. odstavka 74. člena ZDZdr.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagatelja za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek Socialno varstvenega zavoda ... brez privolitve.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagatelj in uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Opozarja, da je zaključek sodišča o neizkazanosti pogoja, da bi nasprotni udeleženec s svojim ravnanjem ogrožal svoje življenje ali zdravje in življenje ali zdravje drugih, zmoten in v nasprotju z zaključki sodišča prve stopnje iz 11. do 16. točke izpodbijanega sklepa. Iz izvedenskega psihiatričnega mnenja G. V. M. ter mnenja dr. J. K. izhaja, da se je med hospitalizacijo zgodilo, da so morali nasprotnega udeleženca zaradi agresivnega in psihotičnega reagiranja premestiti na varovani oddelek in uporabiti ovirnice, dokler niso pričeli delovati višji odmerki antipsihotičnih zdravil. Izvedenec je pojasnil, da se nenadni izbruhi in reagiranja nasprotnega udeleženca kažejo v nepredvidljivosti, agresivnosti, neumirjenosti, grožnjah, zahtevah in zmerjanjih, kar zdravstveni delavci sicer pravočasno preprečijo, ker ga poznajo in nadzorujejo. Do nepredvidljivih ravnanj pa lahko pride po izteku varnostnega ukrepa, saj nasprotni udeleženec živi v svojem svetu, v blodnjah in sistemu zarot ter želi reagirati v skladu s svojim bolezenskim stanjem. Zato obstoji realna nevarnost ogrožanja njegovega zdravja in življenja ter zdravja in življenja drugih, do poslabšanja pa je prihajalo kljub rednemu jemanju terapije. Ugotovljeno je tudi bilo, da nasprotni udeleženec izven institucije vedno opusti predpisane terapije. Tako sodno postavljeni izvedenec kot tudi lečeči zdravnik dr. J. K. sta kot najustreznejšo obliko pomoči predlagala namestitev v zavod za najdaljši čas. Izpolnjeni so vsi pogoji iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) za zdravljenje v varovanem oddelku. Zaključek sodišča prve stopnje je zmoten in sam s seboj v nasprotju, saj o nevarnosti ogrožanja sebe in drugih ni mogoče sklepati samo na podlagi trenutne situacije, ko je oseba pod vplivom zdravil in strokovnim nadzorom, ampak ob upoštevanju duševne motnje in vpliva le-te na oblikovanje svobodne volje nasprotnega udeleženca ter presoje realnosti in obvladovanja njegovega ravnanja, kritičnosti osebe do svojega stanja, pri čemer je potrebno upoštevati možnost odvrnitve grožnje z drugimi ukrepi. Nasprotni udeleženec je kronično duševno bolan, njegovo zdravljenje ni več možno, je agresivna osebnost kljub zdravljenju, sploh pa, če tega opusti, prav tako nima primernega bivališča, niti mu izven institucionalnega varstva ni mogoče zagotoviti obvezne terapije z zdravili.

3. Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec in prerekal podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagatelja za sprejem nasprotnega udeleženca na varovani oddelek brez privolitve, ker je ocenilo, da ni izpolnjen pogoj iz tretje alineje 74. v zvezi s 75. členom ZDZdr, saj obstoji zgolj realna nevarnost, da bo nasprotni udeleženec s svojim ravnanjem ogrožal svoje življenje in zdravje in zdravje in življenje drugih, ne obstoji pa pogoj dejanskega ogrožanja.

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da tak zaključek nasprotuje razlogom, ki jih je sodišče navedlo v 15. in 16. točki sklepa in odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Sodišče je namreč, upoštevajoč izvedensko mnenje sodnega izvedenca psihiatrične stroke G. V. M., ugotovilo, da nasprotni udeleženec zaradi shizofrene motnje, ki poteka v zelo hudi in rušilni obliki, navkljub zdravljenju ni sposoben skrbeti za svoje potrebe, koristi in pravice ter da potrebuje strukturirano in varno okolje ter trajno zdravljenje. Kljub zdravljenju je pri udeležencu doživljanje realnosti bolezensko izkrivljeno, ravnanja in odzivi pa so v skladu s psihotičnim doživljanjem, pri čemer je povsem nekritičen do svoje duševne bolezni oziroma se je ne zaveda. Tako se je tudi med hospitalizacijo, ki pri nasprotnem udeležencu poteka že od 30. 7. 2010, nekajkrat zgodilo, da so ga morali zaradi agresivnega in psihotičnega reagiranja premestiti na varovani oddelek in uporabiti ovirnice, dokler niso pričeli delovati višji odmerki antipsihotičnih zdravil. Vsako poslabšanje bolezni je povezano s hitrimi vedenjskimi spremembami, med katerimi je nasprotni udeleženec postal fizično in verbalno nasilen, četudi je bil ves čas stacioniran v strukturiranem okolju oddelka z minimalnimi stresnimi faktorji. Na poslabšanja so vplivale že same klimatske razmere, razburjenje, izbruhi, nemir in podobno. Poslabšanja so se kazala v nenadnih izbruhih in reagiranjih tekom hospitalizacije, z nepredljivostjo, agresivnostjo, neumirjenostjo, grožnjami, zahtevami in zmerjanji. Na omenjeno so zdravstveni delavci lahko pravočasno reagirali, ker so stanje bolnika poznali. Odločitev sodišča, da glede na opisano zdravstveno stanje in vedenje nasprotnega udeleženca ni izpolnjen pogoj iz tretje alineje 74. člena ZDZdr, zato nasprotuje predhodnim razlogom sodišča o odločilnih dejstvih, hkrati pa pomeni napačno uporabo določila 74. v zvezi s 75. členom ZDZdr.

7. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 30. členom ZDZdr). V njem bo sodišče moralo odpraviti očitano procesno kršitev, pri čemer naj upošteva, da sedanji dokazni postopek, glede na ugotovitve o agresivnosti nasprotnega udeleženca že v samem procesu zdravljenja, s tem pa tudi ogrožanja tako njega kot tretjih, kaže na izpolnjenost pogoja iz tretje alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr.

8. Ker je sodišče razveljavilo odločbo o glavni stvari, je posledično razveljavilo tudi stroškovno odločitev.