Jedro

Sodišče sodi, da preizkus materialne zakonitosti izpodbijane odločbe ni mogoč, saj v obrazložitvi niso podani dejanski razlogi, zaradi katerih je organ zaključil, da nasprotna tožba v obravnavanem primeru sodnega postopka za ugotovitev skupnega premoženja in deležev na njem ni potrebna, ter štel zato zadevo za očitno nerazumno v smislu prvega v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP, kar narekuje zavrnitev prošnje za BPP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 128/2018 z dne 9. 7. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnice za razširitev redne brezplačne pomoči (v nadaljevanju BPP) v pravdni zadevi P ... Okrožnega sodišča v Novem mestu na pravdno zadevo P ... Okrožnega sodišča v Novem mestu (nasprotna tožba). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ za BPP 26. 6. 2018 prejel prošnjo tožnice za BPP za razširitev BPP, ki ji je bila dodeljena z odločbo Bpp 128/2018 z dne 25. 5. 2018 za kritje stroškov pravdnega postopka v zadevi P ... V prošnji je navedla, da je bila nasprotna tožba vložena istočasno z odgovorom na tožbo v navedeni pravdni zadevi. V postopku je ugotovil, da tožnica ne presega niti dohodkovnega niti premoženjskega cenzusa ter zaključil, da tožnica izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP. V postopku je nato ugotavljal, ali tožnica izpolnjuje objektivne pogoje, določene v 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ob sklicevanju na stališče Vrhovnega sodišča v sodbi II Ips 261/2015 z dne 14. 1. 2016 je zaključil, da je tožnici pravno varstvo zagotovljeno v postopku, ki teče pod opr. št. P ..., v katerem bo odločeno o njenem deležu na skupnem premoženju, ne oziraje se na vloženo nasprotno tožbo, katere vložitev ni potrebna. Višina tožničinega deleža na skupnem premoženju ni odvisna od obstoja in višine njenega (nasprotnega) tožbenega zahtevka, temveč od njenega izkaza drugačnega prispevka k skupnemu premoženju, kot ga domneva zakon in zatrjuje tožnica v zadevi P .... Izključujoča narava deleža zakoncev oziroma zunaj zakonskih partnerjev, ki izhaja iz bistva skupnega premoženja po enotno sprejetem stališču veljavne sodne prakse, izključuje zahtevo po vložitvi nasprotne tožbe.

2. Tožnica meni, da je izpodbijana odločba nezakonita. Organ za BPP je namreč prezrl, da nasprotna tožba ni bila vložena zgolj zaradi ugotovitve višine deležev na skupnem premoženju, pač pa tudi iz razloga, da se ugotovi, da v skupno premoženje tožnice in njenega bivšega moža spada tudi denarna terjatev tožnice in toženca do toženca v znesku 4.000,00 EUR (iz naslova naložbenega zavarovanja) ter neodplačane obveznosti po kreditni pogodbi z dne 30. 5. 2008 in da sta deleža pravdnih strank na tem skupnem premoženju enaka in sicer od vsakega do ½. Prav tako je tožnica z nasprotno tožbo zahtevala, da ji je bivši partner dolžan plačati glavnico v znesku 5.153,87 EUR, kolikor je sama po razvezi zakonske zveze plačala več zapadlih kreditnih obrokov, kot pa znaša njen polovični delež. Glede na navedeno se po nasprotni tožbi ne bo odločalo zgolj o višini deležev na skupnem premoženju, pač pa tudi o obsegu le tega kot tudi o zahtevku tožnice, da ji je bivši partner dolžan plačati obveznosti, ki jih je poravnala zanj. Nasprotna tožba tožnice je tako potrebna in nujna. Sodišče o obsegu skupnega premoženja ne more odločati zgolj na podlagi navedb, pač pa mora biti postavljen ustrezen zahtevek, kar pa istočasno pomeni, da je podan tudi vsebinski pogoj za dodelitev BPP. Tožnica se v dokazne namene sklicuje na listine upravnega spisa, predlaga pa tudi pribavo in vpogled v vse listine spisov P ... in P ... Sodišču predlaga, da po izvedbi predlaganih dokazov odloči, da se tožbi ugodi in izpodbijana odločba odpravi ter zadeva vrne organu za BPP v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka v odgovoru na tožbo obrazloženo prereka tožbene navedbe ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev dodelitve tožnici BPP kot razširitve redne BPP, ki ji je bila dodeljena za postopek pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu P ..., zaradi ugotovitve skupnega premoženja in deležev na njem, na postopek pred istim sodiščem, P ..., začet na podlagi njene nasprotne tožbe.

6. Organ za BPP je odločitev oprl na stališče, da bo pravno varstvo tožnici zagotovljeno v postopku P ..., v katerem je udeležena kot toženka in v katerem bo odločeno o njenem deležu na skupnem premoženju ne glede na vloženo nasprotno tožbo, ki tako ni potrebna, in se pri tem skliceval na sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 261/2015 z dne 14. 1. 2016. 7. Sodišče pa ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe pri tem ne izhaja, ali je organ vsebino nasprotne tožbe, ki se v upravnem spisu sicer nahaja, sploh proučil in pri odločanju upošteval. Da je vsebino nasprotne tožbe glede vprašanj, kakšne zahtevke v zvezi z ugotovitvijo obsega skupnega premoženja ter deležev bivših zakoncev na njem vsebuje, organ proučil in upošteval, pa bi iz odločbe, ki jo je oprl na stališče, da nasprotna tožba ni potrebna, ker bo o deležu tožnice na skupnem premoženju odločeno (že) na podlagi tožbe in njenega odgovora (kot toženke) na tožbo, moralo izhajati. Namreč če nasprotna tožba vsebuje še druge zahtevke, ne le na ugotovitev deležev na skupnem premoženju, in tožnica konkretizirano in določno zatrjuje ter s priloženo nasprotno tožbo (ki se nahaja tudi v upravnem spisu) izkazuje prav to (npr. dajatveni zahtevek, ugotovitveni zahtevek na ugotovitev, kaj še spada v skupno premoženje), potem bi organ v zavrnilni odločbi moral v obrazložitvi navesti, da bi bilo odločbo mogoče preizkusiti glede njene materialno pravne zakonitosti, zakaj kljub tem zahtevkom v nasprotni tožbi, taka tožba ni potrebna. Sodba II Ips 261/2015 z dne 14. 1. 2016, na stališče katere se sklicuje organ, namreč kot odločilno obravnava le vprašanje, ali bi moral toženec, ki meni, da ima na skupnem premoženju višji delež kot tožnica, torej več kot 50 %, to uveljavljati z nasprotno tožbo, in nanj odgovarja, da ne (sodba se sicer sklicuje na določbe 51., 58., 59. in 60. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Ni pa v navedeni sodbi bilo zavzeto stališče, da v sodnem postopku za razdelitev skupnega premoženja nasprotna tožba v nobenem primeru ni potrebna, niti ni bilo v njej sploh obravnavano vprašanje, ali je v kakšnem primeru pri delitvi skupnega premoženja zakoncev v sodnem postopku potrebna nasprotna tožba.

8. Po navedenem sodišče sodi, da preizkus materialne zakonitosti izpodbijane odločbe ni mogoč, saj v obrazložitvi niso podani dejanski razlogi, zaradi katerih je organ zaključil, da nasprotna tožba v obravnavanem primeru sodnega postopka za ugotovitev skupnega premoženja in deležev na njem ni potrebna, ter štel zato zadevo za očitno nerazumno v smislu prvega v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP, kar narekuje zavrnitev prošnje za BPP.

9. Če se odločbe ne da preizkusiti, je to bistvena kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Če sodišče ugotovi, da v postopku za izdajo izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila postopka (to pa je glede na tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1, tudi v primeru kršitve po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP), ima v 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 podlago, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi. Po tretjem odstavku tega člena sodišče zadevo vrača organu v ponovni postopek. V tem postopku bo organ moral upoštevati stališča sodišča glede postopka; to pomeni, da bo moral po potrebi najprej dopolniti dejansko stanje glede vprašanja potrebnosti nasprotne tožbe v obravnavanem primeru, nato pa na podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja presoditi zadevo v smislu prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP ter dejanske in pravne razloge navesti v obrazložitvi nove odločbe. Če bo glede na rezultate dopolnjenega postopka zaključeval, da ne gre očitno nerazumno zadevo, pa bo BPP lahko dodelil ob ugotovitvi, da so za to izpolnjeni vsi pogoji po ZBPP oziroma jo bo dodelil pod pogoji ZBPP.

10. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave (sojenje na seji) na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. 11. O stroških postopka pa je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter je tožnici priznalo stroške po drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, v znesku 285,00 EUR, povečanem za 22 % DDV, ker je pooblaščenka tožnice zavezanka za DDV.