Jedro

Očitkov na račun dosedanjega ravnanja sodišča v postopku ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila tožbo pri Okrožnem sodišču v Celju kot stvarno in krajevno pristojnem sodišču. Sodišče je o zadevi razsodilo s sodbo, ki pa jo je višje sodišče na pritožbo tožeče stranke razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. Toženec v predlogu za prenos pristojnosti na drugo okrožno sodišče meni, da mu v bodoče ne bo več omogočeno nepristransko sojenje v zadevi. Višje sodišče je namreč s svojim sklepom močno negativno obremenilo sodišče prve stopnje, da ne bo zmoglo več normalne objektivnosti. Ne more več zaupati sodišču, za katerega višje sodišče smatra, da je samovoljno, da je napravilo napačne materialnopravne zaključke, da ne spoštuje Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in ne sme presojati, katero od več strokovnih mnenj je pravilno, čeprav je samo višje sodišče to storilo in tudi kršilo ZPP. V nadaljevanju predlagatelj predstavlja svoja stališča do v postopku izdelanih izvedenskih mnenj.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predlagatelj s predlogom za delegacijo pristojnosti ne zasleduje primarnega namena, kateremu je ta institut namenjen (lažje oziroma smotrnejše postopanje v zadevi), temveč meni, da so podani drugi tehtni razlogi za to. Pri tem navaja kršitve, ki jih je po stališču višjega sodišča, razvidnem iz sklepa o razveljavitvi sodbe prve stopnje, za odločanje pristojno sodišče naredilo v postopku in pri izdaji sodbe. Temu pa institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva. Očitkov na račun dosedanjega ravnanja sodišča v postopku torej ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP. O tožbenem zahtevku bo moralo ponovno odločiti za odločanje pristojno sodišče. V tej fazi postopka zato ne morejo biti relevantna toženčeva stališča o konkretni zadevi (o tem, katero izvedensko mnenje je pravilno, o pravilnosti stališč sodišča druge stopnje ipd.), zato Vrhovno sodišče nanje ne odgovarja.

5. Ker objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o neodvisnosti in nevtralnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, v konkretnem primeru ne more biti prizadeta, če bo v zadevi sodilo krajevno in stvarno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke zavrnilo.