Jedro

Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je po dopustitvi objektivne spremembe tožbe (I. točka izreka) odločilo, 1. da je toženka dolžna zapuščinski skupnosti dedičev plačati znesek 7.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 8. 2021 dalje do plačila (II. točka izreka), 2. da je toženka dolžna objaviti javno opravičilo zaradi objave neresničnih dejstev v medijskem članku na določenem spletnem naslovu z naslovom: "V A. so kazensko ovadili B. B. zaradi poskusa odtujitve državnega premoženja", in sicer zaradi opredeljenih neresničnih dejstev1 (III. točka izreka), 3. da je toženka dolžna v roku 15 dni od pravnomočnosti te sodbe z navedene spletne strani odstraniti objavo z naslovom "V A. kazensko ovadili B. B. zaradi poskusa odtujitve državnega premoženja" (IV. točka izreka), in 4. da je toženka dolžna na spletnem mediju, spletni strani www.C.si, objaviti sodbo v roku 15 dni od njene pravnomočnosti tako, da objavi na enak način in v enaki obliki, kot je bil objavljen sporni članek, izrek te sodbe (V. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na javno opravičilo glede dejstva, da novinar D. D. pred objavo članka 13. 5. 2921 ni pridobil odziva tožnika, s čimer je toženka kršila načelo vestnega in strokovnega poročanja in določbo 3. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, ki od novinarja zahteva, da pred objavo hudih obtožb pridobi odziv tistega, ki ga te informacije zadevajo, pa tudi zaradi senzacionalističnega prikazovanja neresničnih dejstev (VI. točka izreka). Odločilo je tudi o pravdnih stroških (VII. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženkino pritožbo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka) ter odločilo o pritožbenih stroških (II. točka izreka).

3.Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženka vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj:

Ali je v predmetnem primeru sodišče ustrezno izvedlo test praktične konkordance med pravico tožeče stranke do osebnega dostojanstva in varnosti oziroma časti in dobrega imena ter do zasebnosti in osebnostnih pravic (34. in 35. člen Ustave ter 8. člen EKČP) na eni strani ter pravico tožene stranke do svobode izražanja (39. člen Ustave in 10. člen EKČP) na drugi strani?

Ali je pravilna odločitev sodišča, da je v predmetnem primeru podana protipravnost ravnanja tožene stranke?

Ali novinar ravna protipravno, če ne pridobi odziva prizadete osebe v skladu s Kodeksom novinarjev Slovenije, upoštevajoč tudi to, da Zakon o medijih vsakomur omogoča ustavno pravno zagotovljeno pravico do popravka in odgovora?

Ali je moč presojo vprašanja, ali je bilo s člankom nedopustno poseženo v posameznikovo čast in dobro ime, in s tem povezane protipravnosti, omejiti na naslov članka?

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da toženka ni izpolnila zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1. V A kazensko ovadili B. B. zaradi poskusa odtujitve državnega premoženja; 2. B. B. naj bi poskusil postati lastnik vredne nepremičnine v Savudriji s ponarejeno dokumentacijo; 3. Poleg B. B. so kazensko ovadili tudi hrvaškega inženirja E. E. in F. F. iz A., ki naj bi ponaredila dokumente, s katerimi je slovenski državljan poskušal pridobiti lastniške pravice nad podeželsko palačo, ki je znana kot G., je poročal istrski novičarski portal ipress.hr; 4. Poudarja, da je nepremičnina last hrvaške države, v zemljiških knjigah pa je vpisana kot "družbena lastnina", s katero upravlja "narodni svet občine A."; 5. Nato se je B. B. ob pomoči E. E. in F. F. na podlagi hrvaškega zakona o legalizaciji znova poskušal vpisati kot lastnik nepremičnine; 6. Če bi B. B. uspelo legalizirati nezakonito zgrajene nepremičnine, bi lahko zahteval odkup zemljišča, česar hrvaške oblasti ne bi mogle zavrniti. Na ta način bi pridobil celotno premoženje.