Jedro

Odločitev prvostopenjskega organa temelji na uradnih evidencah ZPIZ, ki potrjujejo, da tožnik dne 30. 12. 2005, to je ob vložitvi zahteve za plačilo sredstev, ni bil zavarovan na pravni podlagi 51-kot nosilec kmetijske dejavnosti. Zato je organ utemeljeno štel, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za vstop v ukrep Zgodnje upokojevanje za leto 2005.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbo št. 321-23-110/2005-31 z dne 9. 11. 2009, v 1. točki izreka odločilo, da se stranki A.A., zahtevek za plačilo za ukrep zgodnje upokojevanje zavrne. V 2. točki izreka je odločilo, da stroške pritožbenega postopka na podlagi pritožbe z dne 28. 12. 2006 nosi pritožnik sam in v 3. točki, da stroški tega postopka niso nastali. Odločitev temelji na ugotovitvi, da gre v zadevi za ponovljeni postopek odločanja, na podlagi sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije U 279/2007-11 z dne 7. 4. 2009, s katero je bilo organu naloženo, da je za pravilno in zakonito odločitev treba razjasniti tudi vprašanje, kdaj se šteje, da je stranka vstopila v ukrep zgodnje upokojevanje in na vprašanje, ali bi stranka morala pogoj zavarovanja iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti kot glavni poklic, ne glede na izjavo o prenosu kmetije z dne 18. 7. 2005 izpolnjevati ves čas postopka in tudi na dan vložitve zahtevka za ta ukrep dne 30. 12. 2005. V postopku je bil po uradni dolžnosti od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Območne enote Celje, pridobljen podatek o vključitvi stranke v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. A.A. je bil od 1. 4. 1992 do 31. 7. 2005 vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje s podlago 51 – kot nosilec kmetijskega dejavnosti po 16. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), v času od 1. 8. 2005 do 13. 12. 2008 pa s podlago 05 – kot samostojni podjetnik posameznik. Vzroka za spremembo statusa zavarovanca ZPIZ ni mogel ugotoviti, v dopisu z dne 3. 7. 2009 pa je navedel, da je prijavo in odjavo iz zavarovanja verjetno izvršil zavarovanec sam, pri pristojni službi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Pri vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje se upošteva 25. člen ZPIZ-1, v katerem je določena podlaga za obvezno zavarovanje v primeru več pravnih razmerij. Če oseba istočasno izpolnjuje pogojev za vključitev v obvezno zavarovanje po več podlagah, se obveznost zavaruje po tisti podlagi, ki je v tem zakonu navedene pred drugimi podlagami, po katerih je vključena v zavarovanje. V kolikor je imel zavarovanec priglašeno samostojno poklicno dejavnost, oziroma je bil vpisan v razvid samostojnih podjetnikov pri pristojni davčni upravi, se je moral odjaviti iz kmetijske dejavnosti in se vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje s podlago 05. V nadaljevanju je prvostopni upravni organ ugotovil, da je iz teh podatkov razvidno, da A.A. na dan oddaje vloge, to je 30. 12. 2005, ni bil pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet ali član kmečke družine, temveč kot samostojni podjetnik posameznik. Nadalje je s Poslovnega registra Slovenije, Agencije RS za javnopravne evidence in storitve razvidno, da ima stranka registrirano dejavnost samostojni podjetnik s.p. z datumom vpisa 12. 2. 1994, glavna dejavnost št. 49.391. Glede na dejstvo, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja iz 1. alinee drugega odstavka 19. člena Uredbe, ki določa, da mora vlagatelj v času vstopa (kar pomeni na dan vložitve vloge) v ukrep zgodnje upokojevanje izpolnjevati pogoj, da je bil vsaj zadnjih 5 let pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet ali član kmečke družine, se vloga za ukrep zgodnje upokojevanje zavrne.

Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, postopkovnih kršitev ter nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je bil napačno uporabljen Program za razvoj podeželja in Uredba. Sklicuje se na namen ukrepa zgodnjega upokojevanja kmetov, to je vplivati na starostno strukturo nosilcev kmetijskih gospodarstev, kar pomeni, da je okviru tega namena treba presojati in razlagati tudi določbe Uredbe. Določbo 19. člena Uredbe je treba razlagati tako, da se ugotavlja, ali je bil upravičenec v zadnjem obdobju vsaj 5 let zavarovan kot kmet. Ta pogoj tožnik izpolnjuje. Ali je bil prenosnik v času vložitve vloge zavarovan kot kmet ali član kmečke družine ni izključni ali izločilni pogoj za pridobitev letne rente, kot ukrepa zgodnjega upokojevanja, je pa pogoj, da je prenosnik kmetoval, kar pa tožeča stranka je. Dopustno zavarovanje po drugi osnovi, na drugem temelju, izhaja tudi iz tretjega odstavka 19. člena Uredbe, ki določa, da se določbe iz 2. in 3. alinee prejšnjega odstavka ne upoštevajo, če je bi prenosnik pokojninsko in invalidsko zavarovan na kateri koli drugi osnovi. Ta odstavek nudi razlago, da so do ukrepa za zgodnje upokojevanje upravičeni tudi tisti prenosniki, ki sicer niso bili v relevantnem času pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje ali člani kmečkih družin. Sporna razlaga je v nasprotju tudi z 11. členom Uredbe sveta (ES) št. 1257/1999, ki določa, da mora prenosnik izpolnjevati pogoj kmetovanja, opravljanje kmetijske dejavnosti.

V postopku so bila kršena tudi pravila postopka iz 88. v zvezi z 257. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Obe izpodbijani odločbi namreč nimata razlogov o odločilnih dejstvih. Tožnik je s postopkom začel že junija 2007, vendar v zvezi s tem obe stranki nista navedli ničesar in odločb ni mogoče preizkusiti. Iz istega razloga, torej datumom začetka postopka, je bilo nepravilno in nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje, prav tako organa nista kritično ocenila okoliščine, da je pri tožeči stranki prišlo tik pred vložitvijo zahtevka do spremembe temelja zavarovanja. Tožeča stranka je že 18. julija 2005 začela s postopkom za plačilo za ukrep zgodnjega upokojevanja in je 17. 7. 2005 izpolnila obrazec – zahtevo za izdajo potrdila o obdobju in trajanju zavarovanja na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Istega dne je tožeča stranka v zvezi s tem postopkom izpolnila tudi dve izjavi in sicer izjavo, da se ne bo več ukvarjala s komercialnim kmetovanjem in da svojo kmetijo izroča prevzemniku B.B. V zvezi s tem vprašanjem se je drugostopni organ skliceval na listinsko dokumentacijo, ki se nahaja v spisu, ni pa se opredelil do navedb in dokaznih predlogov tožeče stranke. Ugotovitev drugostopnega organa v zvezi s tem delom dejanskega stanja je torej nepopolna, kar vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, zato jo je treba odpraviti in s sodbo odločiti o stvari.

Na prvi in drugi stopnji so o pravicah tožeče stranke odločali upravni organi, ki so bili dolžni med drugim upoštevati tudi določbo 7. člena ZUP. Tožnik v konkretnem upravnem postopku, ki ga je dejansko začel v juliju 2008, ni bil ustrezno poučen o svojih pravicah in obveznostih, kar je posledično povzročilo zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ter s tem bistveno kršitev določb upravnega postopka. Tožnik se v tožbi sklicuje na ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva ter jo povezuje z dolžnostjo upravnih organov in sodišč ugotavljati ali in komu pripada konkretna materialna pravica, kar še posebej velja v primeru, ko gre za razmerje med državo in državljanom. V konkretni zadevi se je prava izrazito nevešča stranka obrnila na upravne organe in upravne delavce, v zvezi z vprašanjem o svojih pravicah in možnostih v zvezi z zgodnjim upokojevanjem. Ravnala je v skladu z napotili teh organov. V postopku so ji bile kršene ustavne pravice, pravica enakosti pred zakonom, enakega varstva pravic ter pravica do socialne varnosti. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo in odločbo drugostopnega upravnega organa odpravi, da se tožeči stranki prizna pravica do plačila za ukrep zgodnjega upokojevanja, oziroma podrejeno, da se izpodbijani odločbi odpravita in zadeva vrne v postopek ponovnega odločanja. Predlaga povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe kot neutemeljene, iz razlogov navedenih v obrazložitvi obeh upravnih aktov in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Dodatno je navedla, da Program za razvoj podeželja določa, da mora biti prenosnik kmetijskega gospodarstva vsaj zadnjih 5 let pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet ali član kmetijske družine. Uredba v prvem odstavku 19. člena določa, da morata v času vstopa v ukrep zgodnje upokojevanje prenosnik KMG in prevzemnik KMG izpolnjevati pogoje določene v PRP, v poglavju 9.3.3.3 Zgodnje upokojevanje. Iz dopisa ZPIZ z dne 21. 10. je razvidno, da je bil tožnik od 1. 8. 2005 najprej vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje s podlago 05, torej kot samostojni podjetnik posameznik. Ker program PRP jasno določa, da mora biti prenosnik zavarovan kot kmet vsaj zadnjih 5 let, kar v skladu z Uredbo pomeni, da mora ves ta čas kmetovati in redno plačevati prispevke ter biti pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet ali član kmečke družine. Ti pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno, torej mora biti tožnik zavarovan kot kmet vsaj 5 let, kar pomeni vsaj 5 let pred začetkom upravnega postopka. Prenosnik je pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet zadnjih 5 let, če je kmetoval in zaradi ekonomski razlogov ni mogel plačevati prispevkov. V obravnavanem primeru je bil tožnik vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na pravni podlagi 05 – samostojni podjetnik posameznik, kar pa pomeni, da pri njemu ne gre za plačevanje prispevkov iz ekonomskih razlogov. Tretji odstavek 19. člena Uredbe izrecno izključuje upoštevanje določb 2. alinee drugega odstavka istega člena, če je bil prenosnik v tem času zavarovan na drugi osnovi. Uredba Sveta (ES) 1257/1999 z dne 17. maj 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter spremembi in razveljavitvi določenih uredb v 1. členu določa, da ta Uredba določa okvire podpore skupnosti za trajnostni razvoj podeželja kar pomeni, da vsaka država sama določi pogoje pod katerimi se določena sredstva pridobijo. Tožnik v svoji vlogi s priloženimi dokazili ni dokazal, da je bil vsaj zadnjih 5 let pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet ali član kmečke družine.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja: Sodišče v obravnavani zadevi uvodoma ugotavlja, da je bila v tem upravnem sporu izpodbijana odločitev sprejeta v ponovljenem postopku odločanja, in da sta upravna organa v celoti sledila napotilom sodbe Upravnega sodišča RS, št. U 279/2007-11 z dne 7. 4. 2009. Sodišče nadalje ugotavlja, da se je postopek uveljavitve plačila za ukrep zgodnje upokojevanje začel na podlagi vloge stranke, tožnika v tem upravnem sporu, dne 30. 12. 2005. Takšna razlaga začetka tega upravnega postopka temelji na določbi 125. člena ZUP in ugotovitvi, da konkretnega postopka po uradni dolžnosti niti ni mogoče začeti. Ta ugotovitev nadalje pomeni, da tožnik ne more uspeti s tožbenim ugovorom, da je v bistvu s postopkom pričel še pred vložitvijo te zahteve, že 18. 7. 2005, ko je izpolnil obrazec „I1-Zahteva za izdajo potrdila o obdobju in trajanju zavarovanja na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti“ in istega dne izpolnil tudi izjavo, da se ne bo več ukvarjal s komercialnim kmetovanjem in da svojo kmetijo izroča prevzemniku B.B. Vložitev zahteve z dne 18. 7. 2005 iz listin upravnega spisa ne izhaja, niti vložitve zahteve pri pristojnem organu ne zatrjuje tožnik.

V nadaljevanju se je sodišče opredelilo tudi do tožbenega ugovora, da tožnik izpolnjuje pogoje iz 19. člena Uredbe, ker je bil v zadnjem obdobju vsaj 5 let zavarovan kot kmet. Ker odločitev prvostopnega organa temelji na uradnih evidencah ZPIZ, ki potrjujejo, da tožnik dne 30. 12. 2005 ni bil zavarovan na pravni podlagi 51-kot nosilec kmetijske dejavnosti, je upravni organ ob pravilni razlagi določbe 19. člena Uredbe, v zvezi s PRP, poglavje 9.3.3. Zgodnje upokojevanje, utemeljeno štel, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za vstop v ukrep Zgodnje upokojevanje za leto 2005. Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Iz enakega razloga je zavrnilo tudi tožbene navedbe, da so bile tožniku v postopku kršene ustavne pravice.

Tožnik je ob vložitvi tožbe predlagal tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo tožnika zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.