Jedro

Okoliščina, da naj bi bil upnik sodni izvedenec, ni "drug tehten razlog", ki bi utemeljeval prenos krajevne pristojnosti. Sodni izvedenec ni imenovan le za določeno sodišče, pač pa za območje cele države in lahko sodeluje s sodniki vseh sodišč v državi. Morebitno pogostejše sodelovanje izvedenca v postopkih pri posameznem sodišču pa ni takšen razlog, da bi povzročil realen dvom v NEpristranskost sojenja.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti je zoper dolžnico v teku izvršilni postopek In 226/2012 zaradi izterjave 15.609,00 EUR s pripadki, in delno pristopljeni izvršilni zadevi istega upnika zoper isto dolžnico, zaradi izterjave 1.852,45 EUR s pripadki in zaradi izterjave 19.636,03 EUR s pripadki. Dovoljena je bila izvršba na dolžničine nepremičnine.

2. Dolžnica je v vlogi z dne 20. 11. 2019 ponovno predlagala „izločitev okrajnega in okrožnega sodišča v Murski Soboti“,1 kar smiselno pomeni predlog za prenos pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju. Navaja, da je upnik (njen nekdanji mož) hkrati izvedenec na okrajnem in okrožnem sodišču v Murski Soboti. Predmetna izvršilna zadeva naj bi se zato vodila skrajno pristransko. V zadevi I 827/2017 naj bi prišlo do delnega pristopa, še preden je bila sama o njej obveščena. Navaja, da je sodišču predlagala odlog izvršbe zaradi sklenjenega dogovora z upnikom, da se prekliče javna dražba in da bo upniku dolg odplačevala obročno. Trdi, da je sodišče dolžno ta dogovor spoštovati. Dolžnica je zoper sklepa sodišča z dne 30. 1. 2019 in 7. 2. 2019 vložila pritožbi, sodišče pa o teh še ni odločilo, kljub temu pa je izdalo odredbo o prodaji nepremičnin za dne 22. 11. 2019. 3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, zlasti tudi take, ki bi lahko vzbudile resen in upravičen dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Izključiti je namreč treba okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi, ker bi se ustvarjal videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi te okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

5. Okoliščina, da naj bi bil upnik sodni izvedenec, ni „drug tehten razlog“, ki bi utemeljeval prenos krajevne pristojnosti. Sodni izvedenec ni imenovan le za določeno sodišče, pač pa za območje cele države in lahko sodeluje s sodniki vseh sodišč v državi. Morebitno pogostejše sodelovanje izvedenca v postopkih pri posameznem sodišču pa ni takšen razlog, da bi povzročil realen dvom v nepristranskost sojenja.2 Sodišče je neodvisna institucija posebne veje oblasti, sodnik pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena Zakona o sodniški službi). Prav tako „drugega tehtnega razloga“ v smislu 67. člena ZPP ne predstavljajo dolžničine navedbe o nestrinjanju s postopanjem sodišča v njeni izvršilni zadevi.

6. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Prim. sklep VS RS I R 50/2018 z dne 18. 4. 2018. 2 Enako sklep VS RS I R 98/2012 z dne 14. 6. 2012.