Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
I. Če je v razpisu zahtevano dokazilo sestavni del ponudbe, je njegova predložitev eden od elementov za ocenitev, ali ponudba izpolnjuje razpisne pogoje. Naknadna predložitev manjkajočega dokazila je sprememba oddane ponudbe.
II. Ne drži revizijska trditev, da se osnovni način komuniciranja med udeleženci pravdnega postopka izvaja z vlogami. Vloge so v pravdnem postopku samo sredstvo, s katerim stranke povedo, katera dejstva bodo na naroku zatrjevale (3. odst. 299. člena ZPP).
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
Pritožbo zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se je glasil: "Ugotovi se, da tožena stranka po svoji komisiji pri odločanju o izbiri najugodnejšega ponudnika na podlagi javnega razpisa za vzdrževanje objektov za varnost plovbe na plovnih poteh v obalnem morju Republike Slovenije, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije štev. 41/92 dne 21.8.1992, ni upoštevala razpisnih pogojev in svoje odločitve ni obrazložila, zaradi česar se - razveljavi sklep komisije tožene stranke za izbiro najugodnejšega ponudnika za vzdrževanje objektov za varnost plovbe na plovnih poteh v obalnem morju Republike Slovenije št. 03/1-1-92 z dne 10.9.1992, - razveljavi javni razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika za vzdrževanje objektov za varnost plovbe na plovnih poteh v obalnem morju Republike Slovenije, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 41/92 dne 21.8.1992", je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zavzelo je stališče, da tožeča stranka v razpisnem roku še ni obstojala, zaradi česar v natečaju ni mogla sodelovati.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka pravočasno vložila revizijo. V njej uveljavlja revizijska razloga absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 354. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj razveljavi sodbo sodišča druge stopnje, ali pa tudi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom.
Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Revizija ni utemeljena.
Na naroku za glavno obravnavo dne 3.11.1993 je tožeča stranka sodelovala. Vročena ji je bila tudi pripravljalna vloga tožene stranke, ki je prispela na sodišče 28.10.1993. Če ni bilo nanjo več možno do naroka odgovoriti s pisno vlogo, poslano po pošti, ni bilo nobene ovire za njeno vložitev na naroku samem. Pravni zastopnik tožeče stranke je bil namreč pravočasno obveščen o naroku, saj je sodeloval na prejšnjem naroku dne 20.10.1993, ki je bil preložen na določen dan (2. odst. 116. člena ZPP). Ne glede na navedeno pa uzakonja ZPP načelo ustnosti (4. člen ZPP). Zato ne drži revizijska trditev, da se osnovni način komuniciranja med udeleženci pravdnega postopka izvaja z vlogami. Vloge so v pravdnem postopku samo sredstvo, s katerim stranke povedo, katera dejstva bodo na naroku zatrjevale (3. odst. 299. člena ZPP). Zato okoliščina, ki jo uveljavlja tožeča stranka kot kršitev postopka, to ni, še sploh pa ni absolutna bistvena kršitev iz 7. točke 2. odst. 354. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče je sprejelo z revizijo izpodbijano odločitev na podlagi v postopku ugotovljenih dejstev, da je bil javni razpis za izbiro izvajalca zaključen dva dni prej predno je bila tožeča stranka vpisana v sodni register.
Tožeča stranka meni, da je razpisni zahtevi, da mora ponudbi priložiti dokazilo o registraciji, zadostila s tem, da je takšno potrdilo predložila komisiji na dan odpiranja ponudb. Temu pa ni tako.
Po 2. točki 1. odst. 10. člena odredbe o pogojih in načinu javnega razpisa za oddajo določenih del, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS štev. 24/92; v nadaljevanju: odredba), je dokazilo o registraciji sestavni del ponudbe, ki ga ponudba mora vsebovati. Ni samo neka nepomembna priloga k ponudbi. Ker je omenjeno dokazilo sestavni del ponudbe, je njegova predložitev eden od elementov za ocenitev, ali ponudba izpolnjuje razpisne pogoje (1. odst. 23. člena odredbe). Čim pa je tako, je predložitev manjkajočega dokazila sprememba oddane ponudbe. Ta pa po končanem roku za oddajo ponudb ni (več) možna (2. odst. 19. člena odredbe). Tožeča stranka dokazila o registraciji v roku za oddajo ponudb ni priložila ponudbi. Tega niti ni mogla storiti glede na to, da je bila registrirana šele po zaključenem razpisu. Zato njena ponudba sploh ne izpolnjuje (ni izpolnjevala) razpisnih pogojev. Uporabnik jo zato pri ugotavljanju najboljšega ponudnika sploh ni smel upoštevati. Čim pa je tako, se izkaže, da je pritožbeno sodišče s tem, da je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, materialnopravno pravilno odločilo. Na odločitev tudi ne more vplivati okoliščina, da je (morda) komisija, ki je vodila razpisni postopek, tudi ponudbo tožeče stranke ocenjevala kot takšno, ki naj bi izpolnjevala razpisne pogoje. Odredba, ki jo je izdal minister za finance na podlagi zakonskega pooblastila (2. odst. 13. člena zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1992 - Ur. list RS štev. 16/92) namreč ne predvideva saniranja nepopolne ponudbe z okoliščino, da strokovna komisija nepopolnosti ponudbe ne opazi. K temu pa revizijsko sodišče še dodaja, da je vodila razpisni postopek strokovna komisija, ki ni nič odločala, ampak je sestavila samo poročilo z navedbo ponudnika, ki naj bi bil po njenem mnenju najugodnejši. Samo odločitev pa je sprejel uporabnik proračunskih sredstev, ki je omenjeno komisijo tudi imenoval (1. odst. 7. člena odredbe, 4. in 5. odst. 23. člena odredbe in 1. odst. 24. člena odredbe).
Iz navedenega izhaja, da uveljavljanih revizijskih razlogov ni. Ker tudi ni tistih revizijskih razlogov, na katere mora revizijsko sodiščle paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.