Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba II Ips 514/93

ECLI:SI:VSRS:1994:II.IPS.514.93 Civilni oddelek

izročilna pogodba strinjanje dediča z izročitvijo izročeno premoženje kot darilo
Vrhovno sodišče
16. junij 1994
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Če vrednost prevzetih in izvršenih obveznosti po izročilni pogodbi dosega ali celo presega vrednost izročenega premoženja, darila ni, s tem pa tudi ne nujnega deleža.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Vsaka stranka trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da pripada tožnici nujni delež po pok. materi P.G. v višini 1/6 nepremičnin, vpisanih pod vl.št. 110. Ugotovilo je, da predstavlja pomoč, ki jo je toženec nudil materi, večjo vrednost kot znaša vrednost premoženja, ki ga je pok. mati izročila tožencu.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in je potrdilo sodbo prve stopnje. Sprejelo je kot pravilne prvostopne dejanske in pravne ugotovitve.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, ali pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču druge stopnje v novo odločanje, oziroma, da razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da se kot nujna dedinja po pok. P.G. utemeljeno sklicuje na določbe 26., 107. in 110.čl. zakona o dedovanju. Poudarja, da se ni strinjala z izročilno pogodbo. Trdi, da vrednost toženčeve pomoči materi ne presega vrednosti izročenega premoženja. Napačno je bilo ugotovljeno, koliko stroškov je imel toženec. Ni upoštevana tožničina denarna pomoč materi in tudi ne dejstvo, da je tožnica vrnila materi izročeni znesek. Napačno je bila ugotovljena vrednost stare hiše in ni bilo upoštevano, da je mati prispevala k gradnji nove hiše. Primerjava vrednosti toženčevih dajatev in vrednosti izročenega premoženja s preračunavanjem v marke ni v skladu z zakonom. Navaja, da je imela z materjo dobre odnose in izpodbija toženčevo verodostojnost. Tožena stranka v odgovoru na revizijo zavrača revizijske navedbe in predlaga, da revizijsko sodišče zavrne tožničino revizijo kot neutemeljeno.

Javni tožilec Republike Slovenije se o reviziji ni izjavil ( 3. odst. 390.čl. ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Ugotovljeno je, da se tožnica kot nujna dedinja po svoji materi pok. P.G. ni strinjala z izročilno pogodbo z dne 3.5.1979, s katero je P.G. izročila tožencu svoje premoženje in si hkrati izgovorila stanovanje, hrano, postrežbo, zdravniško pomoč in druge dajatve. Soglasje tožnice pa je po določbi 1. odst. 107.čl. zakona o dedovanju pogoj za veljavnost izročitve in razdelitve premoženja. Ker ta pogoj ni izpolnjen, se po določbi 1. odst. 110.čl. zakona o dedovanju izročeno premoženje šteje za darilo. Glede na tak pravni in dejanski položaj je bistvenega pomena, da se ugotovi, kakšna je bila vrednost izročenega premoženja in kakšna je bila vrednost obveznosti, ki jih je prevzel toženec z izročilno pogodbo in ki jih je dejansko izpolnil. Od primerjave obeh vrednosti je namreč odvisno, ali izročeno premoženje sploh pomeni darilo oziroma kakšna je njegova vrednost. Če vrednost prevzetih in izvršenih obveznosti dosega ali celo presega vrednost izročenega premoženja, darila ni, s tem pa tudi ne nujnega dednega deleža. Prav to je bilo ugotovljeno v postopku na prvi in drugi stopnji. Ugotovitve o vrednosti izročenega premoženja in o vrednosti izvršenih dajatev toženca svoji materi - izročevalki, pa so ugotovitve o dejstvih. Teh ugotovitev revizijsko sodišče ne preizkuša ( 3. odst. 385.čl. ZPP), zato ne more upoštevati revizijskih navedb, s katerimi jih tožeča stranka izpodbija.

Tožeča stranka šteje način primerjave vrednosti izročenega premoženja z vrednostjo toženčevih dajatev s pomočjo preračunavanja v marke za nezakonit. Pri tem spregleda, da tuj denar praviloma res ni plačilno sredstvo v naši državi, da pa je dovoljena valutna klavzula (5.čl. zakona o deviznem poslovanju Ur.l. RS 1/91 z dne 25.6.1991) in s tem tudi primerjava raznih vrednosti izraženih tolarjih v različnih časovnih obdobjih s pomočjo tujih valut. Uporabljena metoda primerjave vrednosti s pomočjo preračunavanja v nemške marke torej ni v nasprotju z zakonom.

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je reizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno ( 393.čl. ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na 1. odst. 166.čl. in 1. odst. 155.čl. ZPP. Revizijski odgovor ni doprinesel k rešitvi zadeve, zato stroški zanj niso bili potrebni in jih mora trpeti tožena stranka sama.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia