Jedro

Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da sklep o popravi ni sredstvo, s katerim bi bilo mogoče popravljati napačno odločitev sodišča, četudi se ta nanaša na odmero pravdnih stroškov. V konkretnem primeru, glede na zgoraj obrazloženo, namreč ne gre za očitno računsko pomoto, temveč za napačno odmerjene stroške.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke zoper sklep o popravi P 45/2020 z dne 2. 6. 2021 se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v višini 186,66 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o popravi je sodišče prve stopnje sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 45/2020-46 z dne 23. 4. 2021 v izreku popravilo tako, da je tožena stranka dolžna v proračun Republike Slovenije povrniti pravdne stroške v višini 2.744,65 EUR, in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Murski Soboti v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti in tečejo do plačila (v izreku pod točko I./I.) ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti še pravdne stroške v višini 2.467,41 EUR v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega izpolnitvenega roka (v izreku pod točko I./II.).

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, „da sodišče pritožbi ugodi, popravni sklep razveljavi v celoti in odloči o priglašenih stroških sestave pritožbe.“ Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom o popravi spremenilo vsebinsko odločitev iz prvotnega sklepa z dne 23. 4. 2021, in sicer o tem komu in v kolikšnem znesku je tožena stranka dolžna povrniti pravdne stroške. Izpostavlja tudi, da se je z izdanim sklepom o popravi breme tožene stranke glede povrnitve pravdnih stroških povečalo, glede na sklep izdan dne 23. 4. 2021. Prepričana je, da z izpodbijano odločitvijo ne gre za odpravo pisne ali računske poprave, niti za odprave oblikovne pomanjkljivosti sklepa z dne 23. 4. 2021, temveč za spremembo vsebinske odločitve o stroških iz sklepa z dne 23. 4. 2021, česar pa ni moč „spremeniti“ s sklepom o popravi, zato je sklep sodišča prve stopnje nezakonit in nepravilen. Sodišče prve stopnje je storilo procesno in materialno kršitev, ki jo je mogoče odpraviti le v postopku s pravnimi sredstvi, medtem ko je sodišče ne more popraviti s sklepom o popravi, saj za takšno odločitev ne obstaja pravna podlaga. Dejstvo je, da sklep o popravi ni namenjen vsebinskim popravkom sodne odločbe, pač pa le odpravi napak pri njeni pisni izdelavi oziroma sestavljanju prepisa odločbe, kar pa ni podano v konkretnem primeru.

3. Tožeča stranka odgovora na pritožbo ni podala.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče je s sklepom o popravi z dne 2. 6. 2021 popravilo sklep z dne 23. 4. 2021 tako, da je toženi stranki naložilo namesto 3.937,76 EUR plačati v korist proračuna Republike Slovenije plačilo 2.744,65 EUR (v izreku pod točko I./I.) ter da je tožena stranka še dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 2.467,41 EUR, vse v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti in tečejo do plačila (v izreku I./II.).

6. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje v sklepu o stroških P 45/2020-46 z dne 23. 4. 2021 „pomotoma“ upoštevalo stroške, ki se nanašajo na zastopanje po brezplačni pravni pomoči in ob odločitvi ni upoštevalo, da je tožeči stranki z odločbo BPP 494/2020-2 z dne 18. 9. 2020 za dodelitev brezplačne pravne pomoči bila zavrnjena in zato je zastopanje po BPP tožeči stranki bilo odobreno le deloma, in sicer do 18. 9. 2020. Tožeča stranka od 18. 9. 2020 dalje zato upravičena do povrnitve stroškov pravdnega postopka.

7. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da sklep o popravi ni sredstvo, s katerim bi bilo mogoče popravljati napačno odločitev sodišča, četudi se ta nanaša na odmero pravdnih stroškov. V konkretnem primeru, glede na zgoraj obrazloženo, namreč ne gre za očitno računsko pomoto, temveč za napačno odmerjene stroške.

8. Sodišče prve stopnje zato ni imelo v materialnopravne podlage v 328. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določilom 332. člena ZPP za izdajo sklepa o popravi. Ob tem je pojasniti, da je dopis tožeče stranke z dne 4. 5. 2021 eventualno mogoče šteti le kot predlog za dopolnitev sklepa, ne pa predlog za izdajo sklepa o popravi, kot je to napačno in v nasprotju z materialno podlago storilo sodišče prve stopnje.

9. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sklep o popravi z dne 2. 6. 2021 razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

10. Tožena stranka je s pritožbo zoper sklep o popravi uspela, zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti stroške sestave pritožbe (sporna vrednost 1.274,30 EUR). Te je sodišče odmerilo skladno z Odvetniško tarifo in le to predstavlja stroške sestave pritožbe v višini 250 odvetniških točk, povečanih za materialne stroške v višini 5 odvetniških točk, kar glede na vrednost točke 0,60 EUR znaša 153,00 EUR, povečano za DDV pa 186,66 EUR. Te stroške je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.