Jedro

ZKP ne ureja situacije, ko bi posamezne vrste odločitev lahko sprejemal samostojno predsednik izvenobravnavnega senata, kot to velja npr. za predsednika razpravljajočega senata sodišča prve stopnje.

Izrek

I. Ob reševanju pritožbe se izpodbijani sklep po uradni dolžnosti razveljavi in vrne v ponovno odločanje senatu Okrožnega sodišča v Celju.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo, ki jo je zagovornik obdolženega A. A. vložil 27. 11. 2023 zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju II Ks 77314/2023 z dne 17. 11. 2023, kot prepozno, in sicer na podlagi prvega odstavka 399. člena v zvezi s tretjim odstavkom 402. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil zagovornik obdolženega A. A., in sicer iz pritožbenih razlogov po 1. in 3. točki 370. člena v zvezi s 403. členom ZKP ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Ob obravnavanju pritožbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je izpodbijani sklep potrebno razveljaviti iz razlogov, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti.

4. Izpodbijani sklep je bil izdan v zvezi s pritožbo zagovornika obdolženega A. A., ki jo je ta vložil zoper sklep senata iz šestega odstavka 25. člena ZKP. To pritožbo je zagovornik poslal po elektronski pošti in sicer v obliki računalniško napisane, natisnjene in z njegove strani podpisane vloge, ki jo je nato skeniral in poslal na elektronski naslov sodišča. Ker je taka vloga glede na 76. člen ZKP nepopolna oziroma je potrebno preveriti istovetnost upravičenega vlagatelja, je sodišče prve stopnje zagovornika z dopisom z dne 6. 12. 2023 pozvalo, da sodišču v roku 24 ur dopolni pritožbo tako, da jo lastnoročno podpiše in pošlje po pošti ali izroči neposredno sodišču. Sodišče je nato ugotovilo, da je zagovornik zamudil rok za dopolnitev pritožbe in je izdalo izpodbijani sklep.

5. Vendar, kot izhaja iz uvoda tega sklepa, je odločitev sprejela predsednica senata, okrožna sodnica B. B. in ne senat iz šestega odstavka 25. člena ZKP, ki je sicer pristojen za sprejem odločitev o pritožbah zoper sklepe preiskovalnega sodnika okrožnega in sodnika posameznika okrajnega sodišča, kadar opravlja preiskovalna dejanja, in zoper druge sklepe, če je tako določeno v tem zakonu, pa tudi v zvezi s pravočasnostjo in popolnostjo pritožb, ki so vložene zoper njegove odločitve. ZKP namreč ne ureja situacije, ko bi posamezne vrste odločitev lahko sprejemal samostojno predsednik tega senata, kot to velja npr. za predsednika razpravljajočega senata sodišča prve stopnje.1

6. Ker je glede na navedeno podana absolutno bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (1. točka prvega odstavka 383. člena ZKP), je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

7. O pravočasnosti dopolnitve in o tem, ali je zagovornikova pritožba popolna, bo moral odločiti senat iz šestega odstavka 25. člena ZKP, ki bo moral pri odločanju upoštevati, da nepravočasna dopolnitev ne pomeni, da je prvotna vloga prepozna, temveč da je ostala nepopolna, pa tudi okoliščino, da je pomanjkljivost vendarle bila odpravljena še preden je sodišče izdalo sklep o zavrženju.

1 Tudi mag. Štefan Horvat v delu Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, na strani 65, v točki 10. navaja: "Predsednik senata sodišča, ki odloča o pritožbi na drugi ali tretji stopnji, nima takšnih pooblastil, kot jih ima predsednik senata prvostopenjskega sodišča, saj ne more sam sprejeti nobenega sklepa o pritožbi. Vse odločitve sprejema pritožbeno sodišče na seji senata - tudi o zavrženju nepravočasne ali nedovoljene pritožbe...". Položaj izvenobravnavnega senata, ki odloča o pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora, je enak.