Jedro

Začasna odredba ne more biti izdana zoper nekoga, ki ni stranka v postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi, sklep "D" II D 1107/93-35 z dne 29.10.1998 razveljavi v drugem odstavku, to je v delu, ki se nanaša na začasno odredbo, in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je 29.10.1998 izdalo sklep, ki je v 2. odstavku vseboval odločitev o začasni odredbi. Družbi T.je prepovedalo izplačevati dedinji H. P. K. iz Ljubljane najemnino po najemni pogodbi z dne 3.9.1993 in aneksu k tej pogodbi z dne 8.3.1994, dedinji H. P. K. pa je prepovedalo prejemati najemnino in z njo razpolagati. Odločilo je, da začasna odredba velja do pravnomočno končanega zapuščinskega postopka. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dedinje H. P. K. Proti sklepu se dedinja H. P. K. pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev sklepa in zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe. Navaja, da je predmet postopka dedovanje nepremičnine, ne pa uveljavljanje denarne terjatve. Nasprotni udeleženec ni izkazal za verjeten obstoj terjatve in tudi ne nevarnosti, da bo pritožnica sicer onemogočila ali precej otežila izterjavo. Pritožnica je skrbnica za poseben primer, določena z odločbo sekretariata za urejanje prostora Občine Ljubljana Center št. 362-399/92-07/JF-MS in 366-127/92-07/JF-MS z dne 25.8.1993. Nasprotni udeleženec je po pokojnici že prejel stanovanje. S tem stanovanjem je več kot dedno odpravljen. Na pritožbo je dedič M. P. odgovoril. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je na predlog dediča izdalo začasno odredbo, s katero je družbi T. prepovedalo izplačevati dedinji najemnino, dedinji pa je prepovedalo to najemnino sprejemati in z njo razpolagati. Iz predloga izhaja, da naj bi dediču nastajala škoda, ker dedinja prejema tudi tisti del najemnine, ki bi jo moral prejemati dedič. Po določbi člena 270/1 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ je začasno odredbo mogoče izdati le v razmerju med upnikom in dolžnikom in torej začasna odredba ne more biti izdana zoper nekoga, ki ni niti eno niti drugo, ki torej sploh ni stranka postopka. Začasna odredba, s katero se nalaga določeno ravnanje družbi T., ki v postopku ni stranka, je torej izdano v nasprotju z določbami ZIZ. Tisti del začasne odredbe, ki govori o tem, da dedinja H. P. K. ne sme prejemati najemnine, se sicer nanaša na razmerje med dedičema, ki sta stranki v postopku, vendar je povezan s prvim delom, ker se nanaša na najemnino, ki jo plačuje družba T. in torej ta del začasne odredbe ne more samostojno funkcionirati. Pogojev za izdajo začasne odredbe torej ni bilo. Sodišče prve stopnje bi zato moralo ugovoru dedinje ugoditi, sklep o začasni odredbi razveljaviti in predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti. Ker tega ni storilo sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi dedinje in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo, sklep o začasni odredbi razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Podlaga za odločitev pritožbenega sodišča je podana v določilu 3. odstavka 436. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se nanaša na plačilni nalog, in v določilu člena 358 ZPP v zvezi s členom 365, točka 3 ZPP, vse pa v povezavi s členom 15 ZIZ. Pripomniti še velja, da bo moralo sodišče prve stopnje čim prej odločiti o stvari sami po določbah členov 82 in 83 Zakona o denacionalizaciji - ZDEN.