Jedro

V predlogu navedeni razlogi, tudi če bi bili res podani, ne utemeljujejo prenosa pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Očitek pristranskost odločanja je lahko predmet instituta izločitve sodnika.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred stvarno in krajevno pristojnim Okrajnim sodiščem v Novem mestu je na predlog upnikov zoper dolžnika, navedenih v uvodu pod opr. št. In 54/2015 v teku izvršilni postopek zaradi izterjave glavnice z obrestmi in stroški, ki jih je zdaj že pokojnemu pravnemu predniku upnikov pravnomočno prisodilo pravdno sodišče. 2. Dolžnik je v vlogi z dne 3. 1. 2021 vložil: „ugovor dolžnika in zahteva za revizijo postopka delnega umika izvršbe in revizijo celotnega postopka in dokazilo o plačilu sodne takse s strani upnika pri vložitvi izvršbe In 54/2015 in disciplinski postopek zoper sodnici A. A. in B. B. in zahtevek za posredovanje podatkov glede prijetja in nadaljnjega posredovanja delnega umika izvršbe s strani sodišča in zahteva po izločitvi sodnice A. A. in B. B. iz postopkov na drugo okrajno sodišče.“

3. V skladu z določbo 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4. Primarni razlog za prenos pristojnosti je torej smotrnost, pomembnost instituta delegacij, delegacija pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti ali v očeh strank postopka vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja.1

5. Dolžnik je predlog za delegacijo ponovno (enako kot že v vlogi z dne 9. 1. 2020) utemeljil s svojim prepričanjem, da mu ni zagotovljeno nepristransko odločanje. Da sodišče deluje pristransko in v korist upnikov zaradi prijateljskih in sorodstvenih vezi med sodniki in upniki kaže dejstvo, da se je upnik „po petih letih spomnil, da je izvršba nezakonita“ in je z njo zlorabil elektronsko oddajanje izvršb na podlagi verodostojne listine. Izvršba ni bila storjena na podlagi verodostojne listine, temveč je upnik mimo nje zahteval še izplačilo zamudnih obresti v višini 92.322,12 EUR na dan 10. 12. 2019. Okrajno sodišče v Novem mestu in Višje sodišče v Ljubljani sta medsebojno povezani in odločata izključno v korist upnika mimo zakona. Sodnici želita na vsak način legalizirati nezakonito izvršbo. Neverjetno je, da je upnik vložil dne 3. 3. 2020 delni umik izvršbe, že naslednji dan 4. 3. 2020 pa je Višje sodišče v Ljubljani izdalo sklep o zavrnitvi njegove pritožbe, v katerem je naveden tudi delni umik upnika z dne 3. 3. 2020. Pri vseh odločitvah je sodelovala bivša sodnica Okrajnega sodišča v Novem mestu A. A., kar jasno kaže na pristranskost sodišča in povezanost sodnice z upniki. Neverjetna hitrost in usklajenost pretoka informacij jasno kažeta, da gre za dogovor med omenjeno sodnico ter sodnico B. B., pooblaščencem upnikov in upniki.

6. Navedeni razlogi, tudi če bi bili res podani, ne utemeljujejo prenosa pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Očitek pristranskost odločanja je lahko predmet instituta izločitve sodnika. Kot izhaja iz podatkov spisa, je o izločitvi okrajne sodnice B. B. namestnica predsednice Okrajnega sodišča Novem mestu že odločila s sklepom Su 104/2021 z dne 11. 2. 2021 in dolžnikov predlog zavrnila. O izločitvi višje sodnice A. A. pa je pristojen odločati predsednik Višjega sodišča v Ljubljani.

7. Neutemeljen predlog je zato Vrhovno sodišče zavrnilo.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj sklep VS RS I R 164/2020 z dne 11. 12. 2020, ki je bil na podlagi identičnega predloga dolžnika izdan v tem postopku.