Jedro

Natančna in konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je najpomembnejša sestavina predloga za dopustitev revizije. Ne zadošča, da stranka le opisuje sporno pravno razmerje in na splošno zatrjuje, zakaj se s sprejeto odločitvijo ne strinja. Pravno vprašanje, ki izpolnjuje pogoje iz 367. a člena ZPP, mora biti jasno postavljeno, tudi obrazložitev mora biti nanj problemsko osredotočena. Ne zadošča torej splošna procesna ali materialnopravna graja odločitve Upravnega sodišča.

Izrek

I.Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

II.Tožnik sam trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Mariboru (v nadaljevanju Upravno sodišče), je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Dravograd, št. 213-2/2017-6207-86 z dne 11. 1. 2021 v zvezi z odločbo in sklepom Ministrstva za notranje zadeve, št. 213-2716/2021/2 (133-02) z dne 29. 6. 2022. Z izpodbijano odločbo je upravni organ odločil, da tožnik ni državljan Republike Slovenije, toženka pa je pritožbo tožnika zavrnila.

2.Upravno sodišče je presodilo, da je bil tožnikov oče A. A. avstrijski državljan že na podlagi domovinske pravice na dan 13. 3. 1938, z rojstvom pa je temu statusu sledil tudi tožnik, ki je po rodu/rojstvu dne 23. 3. 1944 postal avstrijski državljan na podlagi 1.a člena Zakona o prevedbi državljanstva - Staatsburgerschafts-Uberleitungsgesetzes (StuG) 1949.

3.Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper pravnomočno sodbo vložil predlog za dopustitev revizije in Vrhovnemu sodišču predlagal, naj dopusti revizijo glede šestnajst vprašanj.

4.Predlog za dopustitev revizije ni popoln.

5.Po četrtem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse. Če stranka ne ravna po navedeni zakonski določbi, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

6.Da bi bil predlog formalno popoln, mora torej predlagatelj ne le navesti sporno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367.a člen ZPP).

7.Predlagatelj zahtevam glede obveznih sestavin predloga za dopustitev revizije ni zadostil.

8.Prvih dvanajst vprašanj (7. in 8. stran predloga) se nanaša na očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve pravil postopka (prvih devet) in pravilne uporabe materialnega prava (deseto, enajsto in dvanajsto vprašanje), ne da bi katerokoli izmed teh vprašanj vsebovalo konkretno opredelitev pravnega problema. Natančna in konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč najpomembnejša sestavina predloga za dopustitev revizije. Ne zadošča, da stranka le opisuje sporno pravno razmerje in na splošno zatrjuje, zakaj se s sprejeto odločitvijo ne strinja. Pravno vprašanje, ki izpolnjuje pogoje iz 367.a člena ZPP mora biti jasno postavljeno, tudi obrazložitev mora biti nanj problemsko osredotočena. Ne zadošča torej splošna procesna ali materialnopravna graja odločitve Upravnega sodišča.

9.Ker uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije, je predlog glede prvih dvanajst vprašanj nepopoln. Vprašanja namreč ne presegajo vprašalne oblike očitkov o kršitvah pravil postopka in splošnega vprašanja, ali je bilo pri izpodbijani odločitvi materialno pravo pravilno uporabljeno. Pomembnega pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, pa ni mogoče hitro in nedvoumno izluščiti niti iz besedila predloga. To je namreč prepredeno z navajanjem dejanskih okoliščin in grajo ugotovljenega dejanskega stanja, kar sploh ne more biti predmet revizijskega postopka. Navedbe, s katerimi predlagatelj izraža zgolj nestrinjanje z rezultatom dokazne ocene in njeno obrazložitvijo, pa same po sebi tudi ne zadoščajo za opredelitev pomembnega pravnega vprašanja, ne glede postopka sprejemanja te dokazne ocene ne glede njene obrazložitve, na kar se nanaša prvih 9 vprašanj na 7. in 8. strani predloga. Iz zadnjih treh vprašanj na 8. strani predloga pa ni razvidno niti, na katero pravno pravilo materialnega prava naj bi se ta vprašanja nanašala.

10.Predlagatelj na 10. strani predloga navaja še štiri vprašanja, od katerih se prvo nanaša na kršitev načela kontradiktornosti, ker da se je sodišče sklicevalo na dokument, ki se v spisu ne nahaja kot dokaz. Predlagatelj navaja, da gre za Domovinski list z dne 26. 9. 196 št. 1032/26. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa izhaja, da se je Upravno sodišče do obstoja navedenega dokumenta - ter do dejstev, ki iz njega izhajajo, opredelilo na podlagi drugih (v postopku predloženih) dokazov (48. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Predlagano vprašanje torej ne izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, posledično tudi nima (in tudi ne more imeti) kratke obrazložitve, zakaj je Upravno sodišče kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.

11.Tudi preostala tri vprašanja, ki jih predlagatelj navaja na 10. in 11. strani predloga, ne izhajajo iz razlogov izpodbijane sodbe. Nanašajo se na vprašanje kršitve načela kontradiktornosti in pomanjkljivosti iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je Upravno sodišče odločilo brez glavne obravnave in ni zaslišalo priče B. B. Vendar predlagatelj prezre, da procesnega očitka glede pravice do izjave v zvezi z zaslišanjem te priče v upravnem postopku v tožbi ni uveljavljal, niti sodišču ni predlagal dokaza za zaslišanje te priče, poleg tega se je po pozivu Upravnega sodišča glavni obravnavi sam odpovedal in soglašal, da Upravno sodišče odloči na podlagi podatkov v spisu (23. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

12.Zatrjuje sicer odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča s sklicevanjem na sklepa VIII Ips 246/2016, X Ips 45/2019 in sodbo IV Ips 98/2014, a tudi tega ne izkaže na primeren način, saj ne navede pravne in dejanske primerjave stanja kot to nalaga četrti odstavek 367.b člena ZPP.

13.Ker predlog iz navedenih razlogov ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka istega člena zavrglo.

14.Odločitev o predlagateljevih stroških postopka s predlogom za dopustitev revizije temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Ker predlagatelj s svojim predlogom ni uspel, sam trpi svoje stroške tega postopka.

15.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Sklepi Vrhovnega sodišča X DoR 60/2023 z dne 15. 11. 2023, X DoR 204/2021 z dne 16. 3. 2022, III DoR 1/2023 z dne 15. 2. 2023, III DoR 58/2022 z dne 14. 6. 2022 in drugi.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367b, 367b/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.