Jedro

Na podlagi strankinega pooblastila za pravdo ima odvetnik pravico zahtevati izvršbo ali zavarovanje, zato v takem primeru v izvršilnem postopku na aktivni strani posebno pooblastilo odvetniku ni potrebno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je s sklepom zavrglo predlog za izvršbo z obrazložitvijo, da upnikov pooblaščenec v določenem 8-dnevnem roku ni predložil pooblastila.

Proti temu sklepu se pritožuje upnik in uveljavlja pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka. V pritožbi navaja, da je upnik dne 27.1.1998 s priporočeno pošiljko poslal pooblastilo za pooblaščenca z dne 16.1.1998. Ker je bil izpodbijani sklep izdan istega dne, odpravljen pa 29.1.1998, je očitno prišlo do nesporazuma. Dan oddaje priporočene pošiljke na pošti se šteje kot dan predložitve pooblastila sodišču, zato je sklep o zavrženju sodišče izdalo preuranjeno.

Pritožba je utemeljena.

Ne glede na pritožbene trditve je pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa (2. odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 381. členom ZPP in v zvezi s 14. členom ZIP) ugotovilo, da je prvostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Napačno je namreč presojalo materialno-pravne določbe 95. člena ZPP o obsegu odvetnikovega pooblastila. Upnikov pooblaščenec odvetnik I.M. je zastopal upnika v pravdi pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani v zadevi opr.štev. I Pd 1833/94, zaradi odškodnine, iz katere izvira sodba, ki je v tem izvršilnem postopku izvršilni naslov. Na podlagi pooblastila za pravdo ima odvetnik po 2. točki 1. odstavka 95. člena ZPP pravico zahtevati izvršbo ali zavarovanje in opravljati vsa dejanja, ki so potrebna v tem postopku. Po samem zakonu je torej obseg odvetnikovega pooblastila za pravdo takšen, da lahko zastopa upnika v izvršilnem postopku in torej v tem postopku na aktivni strani posebno pooblastilo ni potrebno. To pa pomeni, da je prvostopno sodišče po nepotrebnem zahtevalo predložitev odvetnikovega pooblastila, saj je za to dejanje zadoščalo strankino pooblastilo, dano v predhodnem pravdnem postopku. Ob pravilni presoji 95. člena ZPP je torej predlog za izvršbo vložen z ustreznim pooblastilom, zato ni bilo podlage za zavrženje predloga, kot je storilo prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu. Glede na to je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).