Jedro

Kronologija izdanih odločb pokaže, da upnik kljub temu, da je že razpolagal z odločbo domačega sodišča (za katero se predpostavlja, da je bila izdana v izvedenem kontradiktornem postopku), ki še ni izvršljiva, torej s sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani I Pg 312/2014 z dne 10. 7. 2015, predloga za izdajo predhodne odredbe na tej podlagi ni mogel vložiti, ker je bila njegova uveljavljana denarna terjatev že zavarovana s pravnomočno predhodno odredbo, ki je bila razveljavljena šele z odločbo Ustavnega sodišča z dne 5. 5. 2016. V taki specifični situaciji pa je po presoji pritožbenega sodišča treba smiselno uporabiti določbo tretjega odstavka 184. člena ZPP.

S pritožbenimi navedbami o razpolaganju upnika s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I Pg 312/2014 z dne 10. 7. 2015, ki še ni izvršljiva, tako upnik dopolnjuje navedbe o dejanski podlagi predloga za izdajo predhodne odredbe (glede na spremenjene okoliščine, nastale po izdaji predhodne odredbe) glede ene od materialnopravnih predpostavk iz prvega odstavka 257. člena ZIZ za izdajo predhodne odredbe, zaradi česar predlog za izdajo predhodne odredbe ni spremenjen, ko gre za pridobitev odločbe domačega sodišča v pravdnem postopku, ki po drugem odstavku 62. člena ZIZ sledi izvršilnemu postopku. Zato v obravnavanem primeru ne gre za nov predlog za izdajo predhodne odredbe, kot to zmotno meni drugodolžnik.

Izrek

I. Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

II. Pritožba drugodolžnika se zavrže. Drugodolžnik in upnik sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo drugodolžnika.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog upnika za zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo z dne 23. 10. 2013 v delu, ki se nanaša na drugodolžnika (I. točka izreka). Odločilo je še, da upnik sam krije stroške postopka za zavarovanje s predhodno odredbo v delu, ki se nanaša na drugodolžnika (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila upnik in drugodolžnik. Upnik je uveljavljal „vse dopustne pritožbene razloge“ in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da se predlogu upnika za zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo z dne 23. 10. 2013 v delu, ki se nanaša na drugodolžnika, v celoti ugodi, izda predlagano predhodno odredbo ter dolžniku naloži povrnitev stroškov postopka zavarovanja upnika, podredno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, odločitev o stroških postopka pa pridrži za končno odločitev. Drugodolžnik pa je uveljavljal pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, s stroškovno posledico.

3. Drugodolžnik je v odgovoru na pritožbo upnika predlagal zavrnitev njegove pritožbe kot neutemeljene in zahteval povračilo stroškov odgovora na pritožbo. Upnik pa je v odgovoru na pritožbo drugodolžnika predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in zahteval povračilo stroškov odgovora na pritožbo.

O pritožbi upnika:

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz nosilnih razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče zavrnilo upnikov predlog za izdajo predhodne odredbe zoper drugodolžnika z dne 23. 10. 2013, ker je upnik svoj predlog utemeljeval na nepravnomočnem sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani št. VL 96614/2013 z dne 19. 6. 2013, izdanem na podlagi verodostojne listine, ker ta po stališču Ustavnega sodišča RS, izhajajočega iz odločbe Up-597/14-14 z dne 5. 5. 2016 ni odločba domačega sodišča o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva in zato ni izpolnjena ena od predpostavk za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena ZIZ.

6. Po presoji pritožbenega sodišča pa je utemeljen pritožbeni očitek bistvene postopkovne kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožnik zatrjuje, da ni bil obveščen o tem, da pred naslovnim sodiščem teče predmetni postopek in se o dejstvih, ki jih je naslovno sodišče ugotovilo, ni mogel izjaviti, niti ni mogel navajati novih dejstev, ki bi lahko vplivala na izid postopka in do katerih je prišlo po vložitvi predloga za zavarovanje. To pa je okoliščina, da upnik že razpolaga z nepravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I Pg 312/2014 z dne 10. 7. 2015, na podlagi katere dolžnika upniku dolgujeta znesek, ki je bil tudi predmet izterjave po sklepu o izvršbi VL 96613/2013 z dne 19. 6. 2013, izdanem na podlagi verodostojne listine. Navedeno sodno odločbo (sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani I Pg 312/2014 z dne 10. 7. 2015 in popravni sklep z dne 31. 8. 2015) je upnik priložil pritožbi.

7. Po pregledu spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da v spisu ni dokazila o tem, kdaj je upnik prejel odločbo Ustavnega sodišča Up-597/14-14 z dne 5. 5. 2016 (v spisu na list. št. 250 do 254), niti o tem, da je prvostopenjsko sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa v tem postopku upnika pozvalo, da se o novonastalem dejstvu izida odločitve Ustavnega sodišča izjavi in mu za to nudilo primeren rok za izjavo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da upnik razpolaga z neizvršljivo sodbo (torej odločbo domačega sodišča) upoštevalo kot dopustno pritožbeno novoto po prvem odstavku 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj doslej navedenega dejstva brez svoje krivde pritožnik ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.

8. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že v odločbi Up-419/10 z dne 2. 12. 2010 pojasnilo, da je pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave pravica do izjave v postopku, predpogoj za uresničevanje te pravice pa je pravica do informacije; stranka namreč pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. Najpomembnejši procesni institut, ki služi uresničevanju pravice do informacije, je vročanje, katerega namen je omogočiti in zagotoviti, da bo udeleženec postopka seznanjen s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča. Vročitev in priznanje primernega roka za izjavo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev o njegovi pravici (tako o dejanskih kot o pravnih vidikih zadeve), varuje bistveno vsebino pravice iz 22. člena Ustave. Na podlagi citiranega določila Ustave ima stranka pravico, da se izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Tudi kadar ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo oziroma procesno gradivo treba vročiti stranki v opredelitev ali ne, mora sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave.

9. Izhajajoč iz povzetih stališč Ustavnega sodišča iz zgoraj citirane odločbe ter glede na ugotovitev pritožbenega sodišča, da iz spisovnega gradiva ne izhaja, kdaj je upnik prejel odločbo Ustavnega sodišča Up-597/14-14 z dne 5. 5. 2016, na katero je sodišče v izpodbijanem sklepu oprlo svojo odločitev, niti iz spisa ne izhaja, da je bil upniku nuden primeren rok za izjavo o dejanskih in pravnih vidikih zadeve, je prvostopenjsko sodišče zagrešilo izrecno uveljavljano bistveno postopkovno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj z opustitvijo vročitve procesnega gradiva v tem postopku (odločbe Ustavnega sodišča Up-597/14-14) in poziva k izjavi v določenem roku, upniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

10. Pritožbeno sodišče namreč ne soglaša s stališčem drugodolžnika v odgovoru na pritožbo, da je upnik postopanju Ustavnega sodišča v postopku Up-597/14 redno sledil, iz česar gre zaključiti, da je bil z odločitvijo Ustavnega sodišča z dne 5. 5. 2016 seznanjen v nekaj dneh po tem, ko je ta bila dostopna na uradni internetni strani Ustavnega sodišča, vsekakor pa pred izdajo napadenega sklepa, zaradi česar je bilo od upnika pričakovati, da bo sodišče o zatrjevanih novih okoliščinah obvestil sam, saj je bil z njimi seznanjen že od julija 2015. V vsakem postopku morajo biti namreč po presoji pritožbenega sodišča jasno določeni roki, v katerih lahko stranka opravi določeno procesno dejanje. Brez teh je namreč stranka v negotovosti, v kakšnih časovnih okvirih se zahteva oziroma pričakuje njeno aktivno ravnanje. V taki situaciji pa stranki ni mogoče očitati njene neaktivnosti, zaradi katere bi trpela pravne posledice.

11. Prav tako pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem drugodolžnika v odgovoru na pritožbo, da je v obravnavanem primeru izdaje predhodne odredbe, ki je bila z odločbo Ustavnega sodišča Up-497/14-14 razveljavljena, domačo sodno odločbo predstavljal sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 96613/2013 z dne 19. 6. 2013 (ki je bil tudi s sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani I Pg 312/2014 z dne 15. 7. 2015 (pravilno 10. 7. 2015) razveljavljen tudi v 1. in 3. točki izreka) in da ZIZ upniku ne nudi možnosti dopolnjevanja predloga za izdajo predhodne odredbe zaradi spremenjenih okoliščin. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da gre glede na časovno sosledje izdanih odločb za specifično situacijo, ki je ZIZ ne ureja, zato je po 15. členu ZIZ smiselno treba uporabiti določbe ZPP.

12. Sklep o predhodni odredbi Okrajnega sodišča v Ljubljani št. 0737 Z 366/2013 je bil namreč izdan dne 19. 11. 2013 na podlagi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine kot odločbe domačega sodišča v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani Zg 32/2014 z dne 24. 2. 2014 in je postal pravnomočen z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 623/2014 z dne 23. 4. 2014. Kot izhaja iz navedb obeh strank postopka je upnik dne 10. 7. 2015 v postopku I Pg 312/2014, ki je po razveljavljenem sklepu o izvršbi v dovolilnem delu sledil izvršilnemu postopku, pridobil sodbo, s katero je bilo dolžnikoma naloženo plačilo terjatve, ki je bila predmet zavarovanja s predhodno odredbo. Sodba še ni pravnomočna. Dne 5. 5. 2016 pa je Ustavno sodišče RS z odločbo Up-597/14-14 razveljavilo sklepe Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 623/2014 z dne 23. 4. 2014, Okrožnega sodišča v Ljubljani Zg 32/2014 z dne 24. 2. 2014 in Okrajnega sodišča v Ljubljani št. 0737 Z 366/2013 z dne 19. 11. 2013 v delih, ki se nanašajo na drugodolžnico in v tem obsegu zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.

13. Navedena kronologija izdanih odločb pokaže, da upnik kljub temu, da je že razpolagal z odločbo domačega sodišča (za katero se predpostavlja, da je bila izdana v izvedenem kontradiktornem postopku), ki še ni izvršljiva, torej s sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani I Pg 312/2014 z dne 10. 7. 2015, predloga za izdajo predhodne odredbe na tej podlagi ni mogel vložiti, ker je bila njegova uveljavljana denarna terjatev že zavarovana s pravnomočno predhodno odredbo, ki je bila razveljavljena šele z odločbo Ustavnega sodišča z dne 5. 5. 2016. V taki specifični situaciji pa je po presoji pritožbenega sodišča treba smiselno uporabiti določbo tretjega odstavka 184. člena ZPP, po kateri tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. S pritožbenimi navedbami o razpolaganju upnika s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I Pg 312/2014 z dne 10. 7. 2015, ki še ni izvršljiva, tako upnik dopolnjuje navedbe o dejanski podlagi predloga za izdajo predhodne odredbe (glede na spremenjene okoliščine, nastale po izdaji predhodne odredbe) glede ene od materialnopravnih predpostavk iz prvega odstavka 257. člena ZIZ za izdajo predhodne odredbe, zaradi česar predlog za izdajo predhodne odredbe ni spremenjen, ko gre za pridobitev odločbe domačega sodišča v pravdnem postopku, ki po drugem odstavku 62. člena ZIZ sledi izvršilnemu postopku. Zato v obravnavanem primeru ne gre za nov predlog za izdajo predhodne odredbe, kot to zmotno meni drugodolžnik.

14. V pravilnost takega stališča pritožbeno sodišče utrjuje odločitev Ustavnega sodišča v odločbi Up-597/14-14 z dne 5. 5. 2016, ki je sklepe o predhodni odredbi razveljavilo, kolikor se nanašajo na drugodolžnico in zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje in obrazložitev Ustavnega sodišča v 14. točki navedene odločbe, v kateri je sodišče kot odločilno upoštevalo tudi dejstvo, da o zadevi teče pravda pred Okrožnim sodiščem, upoštevaje tudi drugi odstavek 256. člena ZIZ. Če bi Ustavno sodišče menilo, da morebitne nove okoliščine v zvezi z izdajo predhodne odredbe niso relevantne, bi po pooblastilu iz prvega odstavka 60. člena ZUstS lahko samo odločilo tudi o sporni pravici in predlog za izdajo predhodne odredbe, temelječ na sklepu o izvršbi, izdanem na podlagi verodostojne listine, zavrnilo.

15. Ker se je izrecno uveljavljan pritožbeni razlog bistvene postopkovne kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ izkazal za utemeljenega, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), posledično pa odločilo, da se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi drugodolžnika

16. Pritožba ni dovoljena.

17. Pritožbeno sodišče na pritožbo odloča o pravilnosti in zakonitosti odločitve, izhajajoče iz izpodbijane odločbe. Bistvena vsebina pritožbenega grajanja je neodločitev prvostopenjskega sodišča o povračilu pritožnikovih stroškov postopka zavarovanja. Glede na obseg pritožbenega preizkusa pa pritožbeno sodišče ne more odločati o odločitvi prvostopenjskega sodišča, ki je izostala, torej o sklepu, ki ga ni. Nepopolni odločitvi o zahtevkih strank v postopku je zato namenjen procesni institut dopolnitve sodbe oziroma sklepa po 325. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v konkretnem primeru v zvezi s 15. členom ZIZ.

18. Že je bila v 1. točki te obrazložitve povzeta vsebina odločitve izpodbijanega sklepa. Iz nje v celoti izhaja za drugodolžnika ugodna odločitev in zanjo ugodnejše s pritožbo ne more doseči. Pritožniku je zato treba odreči pravni interes za pritožbo, kar ima za posledico njeno zavrženje po 1. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

19. Ker drugodolžnik s pritožbo ni uspel, upnikov odgovor na to pritožbo pa ni vplival na odločitev pritožbenega sodišča, je pritožbeno sodišče na podlagi 154. in 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da sta oba dolžna nositi vsak svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo drugodolžnika.