Jedro

Za odreditev inšpekcijskega ukrepa po 73. členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor zadostuje ugotovitev, da je investitorica zgradila objekt brez ustreznega dovoljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana, št. U 1663/98-9 z dne 1.12.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 24.9.1998, s katero je ta odpravila 2. točko izreka odločbe Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota L., Izpostava K. z dne 19.11.1997 in jo nadomestila z novo 2. točko, s katero je odločila, da za objekt iz 1. točke izreka prvostopne odločbe veljajo naslednje prepovedi: sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi, odmera davčnih in drugih dajatev, njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih, stanovanjsko-najemnih ali drugih dejavnosti v njem. V ostalem delu je pritožbo tožnice zavrnila. Drugo točko izreka je spremenila, ker se ukrep prepovedi vpisa in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah ne more izreči investitorju za zemljišče, ki pravno formalno ni njegova last, ampak je last Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Z odločbo upravnega organa prve stopnje je bilo odločeno, da je tožnica kot investitor dolžna na lastne stroške v 90 dneh odstraniti leseno planšarsko bajto v ovalni izvedbi tlorisnih izmer 11 m x 9,5 m, ki se nahaja v planšarskem območju V.p. na zemljišču parc. št. 741/1 k.o. Č. in na zemljišču vzpostaviti prejšnje stanje, sicer bo odstranitev izvedlo pooblaščeno podjetje na stroške tožnice.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe navaja, da je v obravnavani zadevi nesporno ugotovljeno, da je tožnica gradila leseno planšarsko bajto v planšarskem območju V.P., ne da bi si za to pridobila lokacijsko dovoljenje v skladu s 50. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN). Ker je tožnica gradila brez lokacijskega dovoljenja, je prvostopni upravni organ pravilno odredil ukrep odstranitve navedenega objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja. Takšno pooblastilo ima upravni organ na podlagi 1. odstavka 73. člena ZUN, ki določa, da se v primerih, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja, objekt ali del objekta odstrani in na investitorje stroške vzpostavi prejšnje stanje.

Tožbeni ugovori, ki jih je tožnica uveljavljala že v pritožbi zoper prvostopno odločbo, ki se nanašajo na že pridobljeno pozitivno soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v K. ter na odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Občine K., ki dovoljuje tovrstno gradnjo, ne vplivajo na odločitev v tem upravnem sporu.

Citirane določbe ZUN so kogentne narave, zato je ob ugotovitvi, da je tožnica posegla v prostor brez ustreznega dovoljenja podana podlaga za izdajo odločbe o inšpekcijskem ukrepu.

Tožnica vlaga pritožbo iz razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je res, da v času gradnje še ni bilo izdano lokacijsko dovoljenje, vendar bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati njene ugovore, da je na zemljišču, kjer je zgrajen objekt dovoljena gradnja, da je bila v času gradnje že pridobljena pozitivna lokacijska informacija in nekatera potrebna soglasja, v času vložitve tožbe, pa je bila že vložena vloga za izdajo enotnega gradbenega dovoljenja. Upravna enota K. je dne 18.3.1999 izdala enotno gradbeno dovoljenje, katerega kopijo tožnica prilaga tožbi. Ukrep urbanistične inšpekcije o odstranitvi navedene lesene planšarske bajte je pretiran, saj je na območju, kjer je bil postavljen objekt, dovoljena gradnja. Glede na dejstvo, da je Upravna enota K. za legalizacijo navedenega objekta že izdala enotno gradbeno dovoljenje, tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrne v novo sojenje oziroma podrejeno, da s sodbo spremeni odločitev sodišča prve stopnje tako, da tožbi ugodi in odločbo tožene stranke odpravi.

Tožena stranka in zastopnik javnega interesa, ki je prijavil udeležbo v postopku, na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožničino tožbo in pravilno presodilo njene tožbene ugovore. Razlogi, ki jih pri tem navaja so v skladu z vsebino odločbe tožene stranke, izvedenimi dokazi in ostalimi podatki in listinami v upravnih spisih, imajo pa tudi podlago v določbi 73. člena ZUN. Iz navedene določbe izhaja, da za odreditev predmetnega inšpekcijskega ukrepa zadostuje ugotovitev, da gre za gradnjo ali drug poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja, ukrep pa se izreče investitorju, če tega ni mogoče ugotoviti, pa tudi lastniku oziroma upravljalcu zemljišča. Da je tožnica investitorica lesene planšarske bajte na V.P., in da v času izreka urbanističnega ukrepa ni imela ustreznega dovoljenja, pa je bilo v upravnem postopku ugotovljeno in tožnica tem ugotovitvam niti ne ugovarja.

Glede na navedeno tožnica z ugovorom o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja in nepravilni uporabi materialnega prava s pritožbo ne more uspeti. V zvezi s pritožbenim ugovorom, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je bila v času gradnje že pridobljena pozitivna lokacijska informacija in nekatera potrebna soglasja, ter da je na zemljišču, kjer je zgrajen objekt gradnja po urbanističnih aktih dovoljena, pa pritožbeno sodišče pripominja, da je bilo v zadevi odločeno na podlagi dejanskega in pravnega stanja, ki je obstojalo v času izdaje odločbe upravnega organa prve stopnje. Takrat je bil poseg v prostor nezakonit, enotno dovoljenje za legalizacijo gradnje navedenega objekta pa je bilo izdano šele po vložitvi tožbe v upravnem sporu.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.