Jedro

Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga, ki jo je pripravil sodni izvedenec oziroma namesto njega oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo strokovne podlage po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (drugi odstavek 13. člena ZVEtL-1), primerna, o tem izda sklep in zagotovi izvedbo evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb (šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1). Predmet pritožbe zoper tak sklep je lahko zgolj okoliščina, ali je strokovna podlaga, ki jo je v tem postopku izdelal sodni izvedenec primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa oziroma da je strokovna podlaga v nasprotju z določili ZKN, Pravilnika in s standardi ter pravili geodetske stroke.

Vprašanje ustanovitve oz. obstoja in določitve območja stvarne služnosti na območju ene izmed parcel, ki so lahko povezane s stavbo, je vprašanje, ki nima neposredne povezave s strokovno podlago evidentiranja sprememb za stavbo, ki se nanaša izključno na opredelitev dejanske rabe delov stavb (ne pa na zemljišča, ki so povezana s to stavbo). Z evidentiranjem sprememb v kataster nepremičnin v zvezi s to stavbo tudi nobena morebiti sporazumno dogovorjena služnost dostopa ne bo in ne more biti ustanovljena.

Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na pravno pripadnost posameznih delov stavbe in njihovo uporabo, pa v tej fazi postopka niso relevantne in bodo presojane v nadaljnji fazi postopka pri sprejemu končne odločitve. V tej se bo sodišče po proučitvi navedb vseh udeležencev in presoji celotnega dokaznega gradiva opredelilo do vsebinskih pripomb povezanih s pripadnostjo posameznih delov obravnavane nepremičnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da elaborat sodnega izvedenca mag. A. A. (ID elaborat ...) z dne 26. 4. 2024 predstavlja primerno strokovno podlago za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin.

2.Zoper sklep je nasprotni udeleženec vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom, da višje sodišče predlogu ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Navaja, da je bil sklep izdan preuranjeno, saj niso bila prej razčiščena sporna vprašanja, na katera je treba odgovoriti v postopku po določilih Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine in ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1)1. Predlagateljičin predlog meri na vzpostavitev etažne lastnine na stavbi 0000-697, ne pa na ureditev drugih razmerij med udeležencema postopka. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je izvedenec geodetske stroke v zvezi s pripombami nasprotnega udeleženca izdelal dopolnitev poročila in v skico vrisal območje stvarne služnosti in pojasnil glede podzemnega dela - betonske jame. Vprašanja glede vzpostavitve in določitve stvarne služnosti niso povezana z vprašanjem vpisa stavbe in njenih delov v kataster nepremičnin. Iz sklepa tako ni jasno razviden obseg, v katerem naj bi bil elaborat primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin. Zato bi moralo sodišče pred izdajo sklepa razpisati narok in tam vprašanja razčistiti. Na skici je z zeleno barvo označeno območje stvarne služnosti, ki sta jo stranki postopka ustno dogovorili, ki pa jo je nasprotni udeleženec pogojeval z hkratno ustanovitvijo stvarne služnosti v korist njegovih nepremičnin, v vsebini, kot je razvidno iz njegove vloge v spisu; gre za dostopanje, uporabo, vzdrževanje in polnjenje betonske jame. Če je ena stvarna služnost v skici in poročilu označena oz. vključena, bi morala biti vključena tudi stvarna služnost predlagana s strani nasprotnega udeleženca. Ker je nasprotni udeleženec pričakoval razpis naroka, je izdaja izpodbijanega sklepa zanj presenečenje. Zato je sklep obremenjen s kršitvijo določb postopka, ki vpliva na pravilnost sklepa, saj iz njega ni razviden obseg vprašanj, za katerega sodišče šteje za primerno strokovno podlago. Pred ponovno odločitvijo o primernosti strokovne podlage bi moralo sodišče najprej razčistiti vprašanje obstoja stvarne služnosti, kolikor meni, da je treba o tem odločiti v tem postopku vzpostavitve etažne lastnine na stavbi. Nadalje pritožnik navaja, da bi morala biti betonska jama - podzemni prostor za gorivo evidentiran kot sestavni del stavbe, saj je z njo povezan z inštalacijo, ta jama pa locirana ob stavbi, z vmesno steno. Kriterij za opredelitev, ali gre za sestavni del stavbe ni v tem, na kakšen način se lahko v prostor vstopa. Izvedeniško poročilo je treba v tem delu popraviti. Sestavni del te pritožbe je tudi laična pritožba nasprotnega udeleženca, ki je vsebinsko podobna pritožbi in omenja obligacijsko pravna razmerja, sklenjena med udeležencema postopka v zvezi s stavbo in zemljiščem okoli nje.

3.V odgovoru na pritožbo predlagateljica predlaga zavrnitev pritožbe, ker je neutemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V obravnavani zadevi gre za postopek vzpostavitve etažne lastnine na stavbi z ID znakom 0000-697. To je razvidno iz jasnega predloga predlagateljice. Namen ZVEtL-1 je, da se vzpostavi in v nepremičninskih evidencah ustrezno evidentira etažna lastnina. Cilj postopka vzpostavitve etažne lastnine je čim celovitejša ureditev vsakega konkretnega primera na področju nepremičnin v temeljnih nepremičninskih evidencah. Te se razvrščajo v dve skupini. V prvo sodijo nepremičninske evidence o dejanskih lastnostih nepremičnin, ki jih določa Zakon o katastru nepremičnin (ZKN)2, v drugo skupino nepremičninskih evidenc pa sodi evidenca o pravnih lastnostih nepremičnin, v kateri se vodijo in združujejo podatki o pravicah in pravnih dejstvih. Ta evidenca je zemljiška knjiga, ki se vzpostavlja in vodi po Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK-1)3. Sodišče po ZVEtL1 odloča o pravnih lastnostih nepremičnin. Predpostavka za izvršitev sodne odločbe v postopku po ZVEtL-1 pa je predhodna ureditev podatkov v zemljiškem katastru in katastru stavb. V drugem odstavku 12. člena ZVEtL-1 je zato določeno, da sodišče po uradni dolžnosti postavi izvedenca ustrezne stroke, če je to potrebno za vpis stavbe ali njenih delov v kataster stavb, za evidentiranje potrebnih sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb, ali za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča. Pri tem se za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, ki jih v postopku po ZVEtL-1 zahteva sodišče, uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, torej ZKN in Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin (Pravilnik)4. Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga, ki jo je pripravil sodni izvedenec oziroma namesto njega oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo strokovne podlage po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (drugi odstavek 13. člena ZVEtL-1), primerna, o tem izda sklep in zagotovi izvedbo evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb (šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1). Predmet pritožbe zoper tak sklep je lahko zgolj okoliščina, ali je strokovna podlaga, ki jo je v tem postopku izdelal sodni izvedenec primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa oziroma da je strokovna podlaga v nasprotju z določili ZKN, Pravilnika in s standardi ter pravili geodetske stroke.

6.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da iz izpodbijanega sklepa ni razviden obseg, v katerem je elaborat primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin. V postopku za vzpostavitev etažne lastnine se mora zagotoviti ustrezno evidentiranje delov stavbe. Gre za evidentiranje sprememb, ki se nanašajo izključno na samo stavbo 697 na naslovu X. Naloga izvedenca je bila izdelava elaborata sprememb za stavbo, torej delov stavbe. Vprašanje ustanovitve oz. obstoja in določitve območja stvarne služnosti na območju ene izmed parcel, ki so lahko povezane s stavbo, je vprašanje, ki nima neposredne povezave s strokovno podlago evidentiranja sprememb za stavbo, ki se nanaša izključno na opredelitev dejanske rabe delov stavb (ne pa na zemljišča, ki so povezana s to stavbo).5 Z evidentiranjem sprememb v kataster nepremičnin v zvezi s to stavbo tudi nobena morebiti sporazumno dogovorjena služnost dostopa ne bo in ne more biti ustanovljena. Izvedenec je po pripombi nasprotnega udeleženca v skici v grafičnem prikazu izvedeniškega poročila resda prikazal/zarisal drugačno pozicijo območja služnosti kot sprva, vendar pa območje te zatrjevane pravice po navedbah izvedenca ni zajeta v elaboratu. Kot je pojasnil izvedenec, elaborata v tem obsegu ni izdelal. Kot je razvidno iz elaborata, v elaboratu služnost v korist predlagateljice ni vsebovana, zato so tudi vse pritožbene navedbe v smeri, da je ustanovitev služnosti v njeno korist pogojeval z ustanovitvijo služnosti v svojo korist, nepomembne. Ni pa izključeno in nemogoče, da bi se v nadaljevanju postopka ob sporazumu udeležencev (pravno) uredilo tudi to vprašanje v okviru tega postopka.

7.Okoliščina, da je pritožnik pričakoval razpis naroka, samo po sebi še ne pomeni, da je izpodbijani sklep sklep presenečenja ali obremenjen s kakšno od kršitev določb nepravdnega postopka. Prepoved odločbe presenečenja strank ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic. Glede na dejanske trditve udeležencev postopka in njuna izražena stališča, o nepričakovanosti sklepa ni mogoče govoriti. Nasprotni udeleženec se je imel možnost učinkovito izjaviti v postopku in je to priložnost tudi izkoristil.

8.Nasprotni udeleženec je imel pripombe na elaborat sodnega izvedenca. V pripombah je navedel, da bi bilo treba v elaborat vrisati in v njem upoštevati tudi betonsko podzemno jamo, ki leži ob hiši na dveh parcelah, ki sta drugi kot parcela, na kateri stoji stavba. Pozval je izvedenca naj se opredeli do vprašanja, ali je potrebno za podzemni prostor prikazati kot sestavni del stavbe v elaboratu oz. grafičnem prikazu ali ne. V zvezi s pripombami je izvedenec podal dopolnitev izvedeniškega poročila. Izvedenec je pojasnil, da podzemna cisterna, ki leži tik ob hiši in tudi nima svojega vhoda iz stavbe, ne more biti vključena kot del stavbe in ne predstavlja dela stavbe. Pripomb na dodatna pojasnila izvedenca nasprotni udeleženec ni imel. S pritožbenimi navedbami, da kriterij za opredelitev, ali gre za sestavni del stavbe, ni v tem, na kakšen način se lahko vstopa v prostor, pritožnik ne more uspeti, saj ne navede nobene pravne podlage za svoje navedbe, da gre za del stavbe. Odgovor izvedenca, da v konkretnem primeru ta "podzemni" del ni sestavni del stavbe, pa je skladen z določilom 10. člena ZKN (glej še 23. in 128. člen zakona), saj glede na lego in (ne)možnost vstopanja ne gre za podzemni del stavbe (kot npr. kletno stanovanje ali klet); prav tako tudi Klasifikacija vrste dejanskih rab objektov (priloga 2 Pravilnika) ne opredeljuje podzemne betonske jame kot vrsto posameznega dela stavbe v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na pravno pripadnost posameznih delov stavbe in njihovo uporabo, pa v tej fazi postopka niso relevantne in bodo presojane v nadaljnji fazi postopka pri sprejemu končne odločitve. V tej se bo sodišče po proučitvi navedb vseh udeležencev in presoji celotnega dokaznega gradiva opredelilo do vsebinskih pripomb povezanih s pripadnostjo posameznih delov obravnavane nepremičnine.

9.Sklep sodišča prve stopnje je glede na navedeno pravilen, pritožba nasprotnega udeleženca pa neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 34/2017.

2Ur. l. RS, št. 54/21.

3Ur. l. RS, št. 58/3 in nadaljnji.

4Ur. l. RS, št. 41/22.

5Pravice etažnih lastnikov na zemljiščih, ki presegajo zemljišče pod stavbo, (praviloma) niso predmet tega postopka; lahko se urejajo v postopku v zvezi s pripadajočim zemljiščem ali v pravdi.

Zveza: