Jedro

Zaradi okoliščin, ki so naštete v 9. točki 421. člena ZPP (nova dejstva in novi dokazi), se sme dovoliti obnova postopka samo, če stranka novih dejstev in dokazov ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da je imel tožnik možnost, da okoliščine, na katere se sklicuje v predlogu za obnovo postopka, uveljavi že v prvotnem postopku, česar pa ni storil in tudi ni navedel, zakaj ne, zato je sodišče pravilno odločilo, ko obnove ni dovolilo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik trpi sam stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za obnovo postopka in poleg tega odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, oz. podrejeno, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli obnovo postopka ter v predmetni zadevi izda novo meritorno odločbo ter v celoti zavrne pritožbo tožene stranke in potrdi sodbo sodišča prve stopnje opr. št. II Pd .../94 z dne ...1996. Navaja, da iz razlogov, ker je sodišče prve stopnje njegovemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, njegov pooblaščenec ni imel nikakršne potrebe, da bi pregledoval predmetni spis potem, ko je tožena stranka vložila pritožbo ter odgovarjal na pritožbene navedbe.

To zlasti zaradi tega, ker je bil pooblaščenec prepričan, da se dopis z dne 15.3.1994 glede razširitve tožbenega zahtevka nahaja v spisu, sodišče prve stopnje pa ga na obravnavi ni opozorilo, da tega dopisa ni v spisu. Šele potem, ko je pritožbeno sodišče sprejelo drugačno odločitev je pooblaščenec v pripravah na vložitev revizije natančno pregledal spis in ugotovil, da njegovega dopisa o razširitvi tožbenega zahtevka dejansko ni v spisu. K sreči je pooblaščenec ta dokaz našel, zato gre v tem primeru po njegovem mnenju vsekakor za novo dejstvo in nov dokaz, kar bi pritožbeno sodišče, v kolikor bi se ta dopis nahajal v spisu, vsekakor upoštevalo in lahko sprejelo za tožnika ugodnejšo odločbo. Zaradi tega je po njegovem prepričanju podana materialnopravna podlaga za obnovo postopka v predmetni zadevi, saj je s poslano dokumentacijo nedvomno dokazal, da je 15.3.1994 poslal sodišču prve stopnje omenjeni dopis. Odločitev sodišča prve stopnje zato ne more biti sprejemljiva.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in smiselno predlaga zavrnitev pritožbe ter potrditev odločitve sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov ugotovilo, da je sodišče prve stopnje popolno ugotovilo dejansko stanje in odločilna dejstva in odločilo ob pravilni uporabi materialnega prava. Pri tem ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka iz 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90), na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da se pritožbene navedbe tožnika ne nanašajo na pravno odločilna dejstva, zato ne morejo vplivati oz. privesti do drugačne odločitve. Pritožbeno sodišče se zato strinja z zaključki sodišča prve stopnje in k ustrezni razlagi odločitve v izpodbijanem sklepu dodaja: Kot izhaja iz podatkov v spisu je tožena stranka že v pripravljalni vlogi z dne 13.6.1996 navajala, da tožnik ni v roku, ki ga določa zakon, vložil predloga za sodno varstvo zoper njeno dokončno odločbo, izrecno pa je ugovarjala pravočasnosti razširitve tožbe tudi na naroku za glavno obravnavo dne 20.6.1996. Omenjeni ugovor je kasneje uveljavljala tudi v pritožbi in svojo pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje oprla izključno na to, da tožnik ni pravočasno razširil tožbenega zahtevka v smislu 1. odst. 83. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur.l. SFRJ št. 60/89 in 42/90). Kljub omenjenim ugovorom tožene stranke o nepravočasnem sodnem varstvu zoper dokončno odločitev organa druge stopnje, tožnik teh okoliščin na prvi stopnji ni obrazložil in tudi na pritožbo ni odgovoril. Sodišče prve stopnje je zaradi tega pravilno ugotovilo, da je imel tožnik možnost okoliščine, na katere se sklicuje v predlogu za obnovo postopka, uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, česar pa ni storil. Ob upoštevanju določbe 2. odst. 422. člena ZPP, ki med drugim določa, da se zaradi okoliščin, ki so naštete v 9. točki 421. člena tega zakona (nova dejstva in novi dokazi) sme dovoliti obnovo postopka samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da okoliščine, ki jih navaja tožnik kot obnovitvene razloge, niso nova dejstva in listine, ki jih je predložil, niso novi dokazi. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje predlog tožnika za obnovo postopka utemeljeno zavrnilo.

Zaradi vsega navedenega in ker pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP).

Ker tožnik s pritožbo ni uspel, nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Pritožbeno sodišče je določbe ZPP in ZTPDR uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45-I/94).